Pet kratkoproznih zbirk v ožjem izboru za Dnevnikovo fabulo

Izkušnje z daljavo Milana Dekleve, Trkaj, trkaj na nebeška vrata Franja Frančiča, Vsi moji božiči Maruše Krese, Vrsta za kosilo Urške Strle in Berlin Aleša Štegra. Izmed njih bo do srede prihodnjega tedna izbrala štiri nominirance, nagrado pa bodo podelili 16. februarja ob zaključku festivala zgodbe Fabula, poroča današnji Dnevnik. Žirijo za nagrado sestavljajo Alojzija Zupan Sosič (predsednica), Ignacija Fridl Jarc, Tina Kozin, Marko Stabej in Gregor Butala. Zgodbe Milana Dekleve, strnjene pod skupnim naslovom Izkušnje z daljavo, se odvijajo v širokem časovnem loku, nekatere so postavljene v medvojni in povojni čas, spet druge zarežejo v sedanjost. Njihovi junaki bivajo med presegajočo skrivnostjo, transcendenco in dinamično površnostjo sveta. Tako kot junaki so tudi žanri šestih zgodb raznoliki in pisani - sprehodimo se od trdovratne kriminalke preko sanjavih zarisovanj otroštva do motivov praznine, tesnobe in človeške ranjenosti.

Slog Franja Frančiča slovi po posebnem, a izredno spretnem prepletanju verizma in liričnosti; z verizmom zareže v jedro stvarnosti, z liričnimi odmiki pa v to stvarnost nariše hrepenenja in sanje. V zbirki kratkih zgodb Trkaj, trkaj na nebeška vrata se Frančič pokaže v svoji najboljši različici; skozi nekaj več kot trideset zgodb se razkriva silovita moč pripovedovanja, ki sega onkraj moralizma in idealizacije.

Maruša Krese je v slovenskem prostoru doslej objavila pesniški zbirki Danes (1989) in Beseda (1994), leta 2006 pa se jima je pridružila tudi zbirka kratke proze Vsi moji božiči. V njej je zbrala trideset zgodb, ki jih v enovito sekvenco povezuje božič, praznik, poln idealiziranih podob srečnih družin, pisanega okrasja in domiselno zavitih daril. Ker avtorica praznovanja nikoli ni uresničila tako, kot bi zahtevala institucija praznika oziroma kot bi si želela sama, jo na sveto noč, blaženo noč, venomer prebadajo tesnoba, nelagodje in žalost.

V svojem knjižnem prvencu Vrsta za kosilo, kar lahko pomeni vrsto čakajočih v življenju, hkrati pa ponuja tudi druge konotacije, kot so na primer velika družinska kosila, kjer vsi govorijo in nihče zares ne posluša, Urška Sterle z bralci komunicira suvereno in neizprosno. Kratke zgodbe se vrtijo okoli konkretnih ljudi, ki jih ljubi, pozna in srečuje, pripovedujejo o življenju in o ljubezni, na drugi strani razkrivajo avtoričin pogled na politiko. Zato ostaja njena pisava posredno ali neposredno angažirana.

Aleš Šteger je med ali po enoletnem bivanju v Berlinu napisal esejistične prozne impresije in jih zbral v knjigi Berlin, ki združuje petintrideset kratkih in ultrakratkih besedil. Ta nihajo med pesmijo v prozi, filozofičnimi in esejističnimi utrinki ter potopisnimi prvinami. V Berlinu se Šteger z orodji svoje pisave in s svojim pogledom prišleka, ki ne zgolj opazuje in reflektira, temveč mestu dovoli vzajemni vpis, prikrito spogleduje z znamenitim Berlinčanom, Walterjem Benjaminom. Tekst dopolnjujejo in nadgrajujejo avtorjeve fotografije, je o izbranih delih zapisala žirija.

Festival zgodbe Fabula, ki ga soorganizirata Dnevnik in Študentska založba, se bo začel 21. januarja z gostovanjem madžarskega literata Petra Nadasa.