Ormond Gigli: zgodba o fotografiji žensk v manhattanskih oknih

Bilo je poletje leta 1960, ko je nekega jutra newyorški fotograf Ormond Gigli pogledal skozi okno svojega studia in opazil niz stanovanjskih hiš, ki so bile pripravljene na rušenje. Zagledal se je v strukturo, ki so jo sestavljala okna, in prešinila ga je ideja: v vsako izmed praznih okenskih lin bi lahko postavil žensko v barvnih oblačilih. Enega izmed svojih sodelavcev je Gigli poslal čez cesto z namenom, da vodji rušenja predstavi idejo in se dogovori za fotografiranje. S predlogom se je odgovoren za rušenje stavbe strinjal, a le pod pogojem, da bo med ženskami na fotografiji tudi njegova žena.

Gigli je tako dobil termin, in sicer, snemal je lahko naslednji dan med njihovim odmorom za kosilo, po tem pa je bilo predvideno rušenje.

Fotografova ekipa je imela tako natanko 24 ur za priprave. Za modele so poklicali na vse telefonske številke žensk, ki so jih imeli v svojih imenikih. Ker si je za fotografijo Gigli zamislil tudi rolls-roycea pred stavbo, so morali najti tudi tega. A kot je za Guardian pojasnil Gigli, ljudi ni bilo težko prepričati, saj je imel zaradi sodelovanja z revijama Time in Life dober sloves.

Naslednji dan, ko je spet sedel v svojem manhattanskem studiu, fotograf ni verjel, da bo projekt uspešen. A le trenutek pozneje je do njega stopil njegov asistent in mu rekel, da bi bilo najbolje, če bi odšel s fotoaparatom na požarne stopnice, saj so ženske iz minute v minuto polnile okenske line in še več jih je prihajalo s taksiji. In tako se je zgodilo.

Okenske line so zapolnile ženske, modeli, Giglijeva žena (drugo nadstropje, skrajno desno) in žena nadzornika rušitve (tretje nadstropje, tretja z leve) v svojih najboljših oblekah.

Ženske je glede na barve oblačil razporedil fotograf in tako ustvaril izbrano kompozicijo. Naročil jim je, da naj bodo v pozi, kot da pošiljajo poljub.

Opoldne je šlo mimo, svetloba je med ulicami sijala čudovito, se spominja avtor. Policija njihovega projekta ni prekinila in tako je v uri nastala fotografija, ki jo je Gigli naslovil Dekleta na oknih.

Velikoformatna fotografija še danes visi na avtorjevi steni in fotograf se še vedno, vsakič znova, ko jo pogleda, ob tem nasmeji.

Epska fotografija Ormond Gigli se je v New Yorku rodil leta 1925. Znan je postal v zgodnjih petdesetih letih s svojimi fotografijami iz sveta gledališča in plesa, znanih oseb ter tujih krajev.

S svojim delom je zasedal tudi naslovnice revij, kot so Life, Time, Paris Match, Saturday Evening Post in Colliers.

Med portreti, s katerimi se je zapisal v kolektivni spomin, so fotografije Sophie Loren, ko je bila stara 21 let, Anite Ekberg, Marcela Duchampa, Johna F. Kennedyja, Halstona, Gine Lollobrigida, Diane Vreeland, Giancarla Gianninija, Marlene Dietrich, Judy Garland, sira Laurencea Olivierja, Alana Batesa in drugih. Gigli v 50. letih prejšnjega stoletja v fotografijo vnesel epska razmerja, med katerimi je najbolj znana z ženskami v okenskih linah, ki je bila večkrat objavljena kot tudi nagrajena.

V 60. letih se je fotograf usmeril predvsem k reklamni fotografiji, s poudarkom na potovanjih in modi. Zaradi svojega dela je veliko potoval, razstavljal pa je tudi po galerijah po svetu.