Odmevno Žižkovo predavanje v Rimu

Med predavanjem pod naslovom Strukture so se leta '68 uprle, ali bi se morda tudi danes? se je Žižek dotaknil tem, ki najbolj zaznamujejo njegovo filozofsko mišljenje: analiza politične etike, strpnosti, globalizacije, rasizma, ki se neposredno povezuje s Kantovo in Heglovo filozofijo ter s psihoanalizo in od tam opazuje masovna gibanja. Žižkovo srečanje s italijansko publiko se je razvijalo okrog centralnega vprašanja: Kako bi nas revolucionarji, ljudje, ki so leta '68 verjeli v določene vrednote, ki so imeli določena upanja za prihodnost, gledali na nas, na našo mentaliteto, če se ne bi sami ob preteku časa spremenili in postali, kar smo mi.

Evolucija nas je pripeljala do tega, da smo se distancirali od '68 bolj, kot si lahko sami mislimo. Ko govorimo o rasizmu, na primer, uporabljamo danes izraz, ki ga na primer Martin Luther King v svojem znamenitem govoru "I Have a Dream" ni nikoli uporabil. Ta izraz je "strpnost", beseda, ki namiguje na podrejenost določenih narodov in nadrejenost drugih.

Cilj revolucije leta '68 je bila svoboda, a se je njen prvotni pomen v desetletjih izredno spremenil. Danes je koncept svobode vsak dan kršen. Svetovna politika narekuje svobodo, ki je ni, pravi Žižek in se kot primer sklicuje na administracijo ameriškega predsednika Georgea Busha, ki ostalim državam ukazuje, naj "prostovoljno" podpirajo preventivno protiteroristično vojno, ker bi v nasprotnem primeru potrdile sovraštvo do demokracije in pajdaštvo s terorističnimi organizacijami.

Občinstvo je bilo nad Žižkovimi razmišljanji predvsem navdušeno in je predavanje pozdravilo z dolgim aplavzom. Slovenski filozof se je nato še dolgo časa zadržal v pogovoru z radovednimi poslušalci, ki so mu postavljali številna vprašanja in ga prosili za avtograme.