Nemčija bo v 13 zvezkih v 12 letih objavila Brechtove beležke

Z branjem igralca Maria Adorfa so v nedeljo v Berlinski akademiji umetnosti (Berliner Akademie der Künste) javnosti predstavili ambiciozni projekt izdaje vseh znanih zvezkov z beležkami nemškega književnika Bertolta Brechta (1898-1956). Prvi od skupno 13 zvezkov, ki jih nameravajo izdati v prihodnjih 12 letih, bo uradno izšel maja pri Suhrkampu. Založnica Ulla Unseld-Berkewicz je v Berlinu projekt označila za posebej pomemben "v letu 110. obletnice Brechtovega rojstva". Zbirko bo v začetku maja začel zvezek številka 7, ki bo vključeval zvezke avtorjevih beležk številka 24 in 25 iz obdobja od leta 1927 do leta 1930. V celoti bo vključenih 54 zvezkov, nastalih med letoma 1918 in 1956. Predstojnik akademije Klaus Staeck je ob tem povedal, da bo "tako povzdignjen doslej malce zanemarjeni arhivski zaklad". Brechtov arhiv, ki ga hrani akademija, je v mednarodnem merilu eden najuglednejših in pogosto uporabljenih književnih arhivov. Izdajanje Brechtovih beležk si bo šele moralo zagotoviti dolgoročne stabilne finančne vire. Odločitev glede tega je zdaj v rokah Nemške raziskovalne skupnosti. Staeck je spomnil, da je bil Brecht po vojni med pobudniki ustanovitve Nemške akademije umetnosti v Vzhodnem Berlinu.

Založnik, literarni zgodovinar Peter Villwock je dejal, da bo edicija povezala biografske in literarne elemente, kajti biografski moment pri Brechtu nikoli ni bil zgolj nekaj osebnega, saj mu je bilo "vse obenem tudi gradivo". Villwock je zaradi vse večjega propadanja gradiva opozoril na potrebo po digitalnem zavarovanju arhiva. "Originali so začeli propadati - okoli 50 let po Brechtovi smrti kažejo zaskrbljujoče znake staranja." Pri raziskovanju jih bo zato komajda še moč uporabljati.

Brechtove beležke veljajo za jedro njegovega literarnega snovanja. Brecht je zvezke z beležkami vedno nosil s seboj in vanje zapisoval, kar je domisli ali kar se mu je dogajalo. Ob skorajda vsakem projektu je vanje vnašal zapise, osnutke iger, prozna besedila, prve zaokrožene različice, imena in naslove, zapise s potovanj, koncepte pisem in osebne zaznamke. Zapisano mu je služilo tudi kot gradivo za delo. V nasprotju z delovnimi dnevniki z beležkami ni ravnal tako skrbno, a se je kljub temu ohranilo več kot 50 zvezkov. Večji del gradiva doslej po navedbah akademije še ni bil natisnjen.