V čast Oskarju Schindlerju (1908-1974) so predstavniki nemškega mesta Augsburg in društva za stike med kristjani in Judi ob stoletnici njegovega rojstva posadili simbolično "drevo spomina".
Schindler je kot industrialec v času nacistične diktature rešil okoli 1200 Judov pred deportacijo in smrtjo. Med tedaj rešenimi je tudi v Augsburgu živeči 88-letni Mietek Pemper, osebni tajnik komandanta koncentracijskega taborišča Amona Götha. Pemper se je z županom Augsburga Paulom Wengertom v ponedeljek tudi udeležil akcije sajenja drevesca v Schindlerjevi ulici v Augsburgu.
Pemperjeva Odrešilna pot - Schindlerjev seznam. Resnična zgodba
Pemper, tudi sam taboriščnik, je Schindlerju prek njegovega judovskega knjigovodje Jicaka Sterna preskrbel znameniti seznam Judov, ki jih je podjetnik potem rešil. V knjigi "Der rettende Weg - Schindlers Liste. Die wahre Geschichte" (Odrešilna pot - Schindlerjev seznam. Resnična zgodba) je Pemper opisal ta dogodek. Njegovi zapisi so služili ameriškemu režiserju Stevenu Spielbergu pri snemanju potem večkrat nagrajenega filma Schindlerjev seznam (Schindler's List) iz leta 1993.
Schindler se je rodil 28. aprila leta 1908 v kraju Svitavy (nemško Zwittau) na današnjem Češkem. Med letoma 1939 in 1945 je imel v lasti tovarno za emajlirano posodo v poljskem Krakovu. Za delo v tovarni je načrtno jemal Jude iz taborišča za prisilne delavce, pozneje pa koncentracijskega taborišča Krakow Plaszow, pri čemer mu je pomagal prav Pemper. Leta 1962 so Schindlerja v Jeruzalemu odlikovali kot "pravičnika narodov". Umrl je leta 1974 v Hildesheimu, pokopan je v Jeruzalemu.
1
