Negotova usoda arheoloških raziskovanj na Kapiteljski njivi

Glede denarja nimajo nobenih zagotovil, da se bodo izkopavanja nadaljevala, je povedal direktor muzeja Zdenko Picelj. Kot je pojasnil skupaj z vodjem izkopavanj, kustosom Dolenjskega muzeja in arheologom Borutom Križem, so najdbe na tem po njunih besedah evropsko pomembnem arheološkem prazgodovinskem najdišču izredno ogrožene. Zaradi nepropustne in kemično agresivne ilovnate osnove se v grobnih jamah nabira voda, ostanki umetnih gnojil in kmetijskih zaščitnih sredstev pa so najdbe najedli do stopnje, ko jih je potrebno nemudoma izkopati in restavrirati.

Izkopavanja na območju Kapiteljske njive pod vodstvom Dolenjskega muzeja potekajo 24 let. Sprva je bilo najdišče ogroženo zaradi kmetovanja, nakar so ugotovili, je nadaljeval Križ, da najdbe vse bolj najedajo ostanki kemičnih sredstev. Ker gre za po njegovi oceni izredno obsežno grobišče, bi ga bilo dobro izkopati v celoti, saj bi z analizo do konca raziskane nekropole prišli do novih podatkov, rešili pa bi tudi gotovemu propadu zapisane najdbe.

Novomeška občina še naprej pripravljena pomagati Doslej so izkopavanja potekala s sredstvi tako imenovanega kulturnega tolarja in ob pomoči Mestne občine Novo mesto. Kot je dejal Picelj, je novomeška občina v naslednjih letih še pripravljena pomagati, glede državne denarne pomoči, ki je po njegovem odločilnega pomena, pa je usoda prihodnjih izkopavanj negotova.

Novi zakon o kulturnem tolarju za obdobje 2009-2013 arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi ne predvideva. "Zakaj so kljub izrednemu pomenu najdišča izpadla, bi bilo potrebno odgovor poiskati kje drugje," je poudaril. Za izkopavanja bi v prihodnjem letu potrebovali približno enako vsoto kot letos oziroma 45.000 evrov. Po zadnjih informacijah z ministrstva za kulturo, je nadaljeval Picelj, naj bi se vrnili v čase pred kulturnim tolarjem in nekaj denarja dobili prek programov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. "Glede denarja nimamo nobenih zagotovil, da se bodo izkopavanja nadaljevala," je opozoril.

Preiskali 600 kvadratnih metrov prazgodovinskega grobišča Po Križevih besedah so letošnja terenska raziskovanja potekala v dveh kampanjah. Devetnajstčlanska ekipa je v 59 delovnih dneh preiskala 600 kvadratnih metrov prazgodovinskega grobišča. Pri tem so raziskali in izkopali 17 žganih grobov iz pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč, starih od 3000 do 2800 let, in 61 starejše železnodobnih skeletnih grobov iz 8. do 4. stoletja pred našim štetjem.

Odkrili tudi več bogatih ženskih grobov

Starejše železnodobni grobovi so po Križu sodili v tri z zemljo nasute rodovne gomile, med letos odkritimi izstopajočimi najdbami pa je omenil več bogatih ženskih grobov z množico nakita: bronastimi zapestnicami, nanožnicami, okrasnimi sponkami oziroma fibulami in ogrlicami s steklenimi, jantarnimi in koščenimi jagodami. Grobovom je bilo priloženo tudi keramično posodje, kot posebno zanimivost pa je navedel centralni in hkrati najstarejši grob v gomili z ženskim pokopom, kar naj bi po njegovi sodbi govorilo o začetnici in ne začetniku nekega starejšega železnodobnega rodu.

Ob koncu današnje novinarske konference je Picelj napovedal dve bližnji razstavi Dolenjskega muzeja. Prvo bodo odprli v sredo, 12. novembra, ob 100-letnici rojstva olimpionika in novomeškega rojaka Leona Štuklja, 28. novembra pa bodo odprli dokumentarno razstavo, posvečeno 50-letnici avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb.