Navzočnost kulture v medijih: Manjka družbeni konsenz

Uvodničarji so temo večera, ki ga je vodil Miha Pintarič, osvetljevali vsak s svojimi izkušnjami. Novinarka Radia Slovenija Tadeja Krečič je kot paradigmatičen primer, ki priča o tem, kakšen je položaj kulture na radiu, izpostavila daljše informativne oddaje. V njih so prispevki o kulturi, omejeni z minutažo, uvrščeni na konec oddaj, navadno tik pred šport, koliko so ti dogodki pomembni, pa je odvisno tudi od tega, kateri politiki se na njih pojavijo.

Oddaje o kulturi se selijo na tretji program Kot je ponazorila, so, denimo, gledališke kritike pred dvema desetletjema pisala priznana imena, danes je to lahko kdorkoli z izobrazbo, tudi pomanjkljivo, mladih in obetavnih ljudi nihče ne uvaja, uglednejših imen zaradi sramotno nizkih honorarjev niti ne vabijo, oddaje o kulturi se selijo na tretji program.

Vodstvo varčuje in investira v napačne stvari

Problem je po njenem mnenju v tem, da ljudje, ki vodijo nacionalni radio in posamezna uredništva, ne prepoznajo, do katere mere je treba ohraniti njegovo raven. Ta se nenazadnje financira iz javnega denarja, ne le od reklam, in za naročnino imajo poslušalci pravico vedeti o stvareh, programska politika ne sme biti odvisna zgolj od tega, kaj domnevno hočejo slišati, je prepričana Krečičeva. Vodstvo varčuje in investira v napačne stvari, program pa je razvrednoten, kar je tudi posledica zakona o RTV Slovenija, jo je dopolnil njen sodelavec Marko Golja.

Novinar Dela Peter Kolšek je v zadnjih 15 letih zaznal dva pretresa pri pokrivanju kulture v medijih: gromozansko se je povečalo število dogodkov, ne pa tudi prostor zanje, upadanje števila bralcev časopisov pa je za seboj potegnilo drugačno financiranje ter zmanjšanje denarja, namenjenega kulturi, in števila sodelavcev. Kljub temu je situacija v časopisih po njegovih besedah "kolikor toliko solidna", kulturnih vsebin še niso bistveno opustili, vidi pa nekatera znamenja v tej smeri, ki so posledica "komercialnih vpadov" na kulturne strani.

Najbolj kritičen je bil urednik kulturnih programov na TV Slovenija Jani Virk. Po njegovi oceni slovenska družba preprosto ne ve, kaj bi počela s kulturo - kot primer tega je navedel ukinitev kulturnega atašeja v Berlinu in nejasno usodo Korotana na Dunaju. Kultura se, kot je dejal, marginalizira do absurda, nihče pa si je ne upa povsem odpraviti. Gre za "metodičen samoizbris brez metode", za majhne zasuke stikala, kot se je izrazil. "In bo večna tema," je dodal Golja. Zato je, kot je še dejal Golja in večina se je z njim strinjala, skrajni čas za konsenz o tem, ali si kulture sploh želimo.