Na uporabo še tretja velika digitalna knjižnica

Brezplačno so na voljo redki rokopisi, zemljevidi, knjige, filmi, zvočni posnetki in fotografije, ki bodo prispevali k boljšemu medkulturnemu razumevanju. Idejni vodja projekta je James Billington, ki je na čelu največje knjižnice na svetu, washingtonske Kongresne knjižnice od leta 1987. Eden od ciljev Svetovne digitalne knjižnice je, da bo na voljo čim večje bogastvo svetovne kulturne dediščine, ne le Zahodne. Knjižnična gradiva dostopna v sedmih jezikih Kot piše na spletni strani organizacije Unesco, bodo digitalna knjižnična gradiva zaenkrat dostopna v sedmih jezikih: arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, portugalskem, ruskem in španskem. Billington in ekipa, ki stoji za projektom, upata, da si bo do konca leta digitalni knjižnični zgodbi s svojimi prispevki pridružilo 60 držav.

Billington verjame, da bo Svetovna digitalna knjižnica hitro širila svojo ponudbo. Vsi so vabljeni k sodelovanju, ne gre za zasebni klub, je dejal Billington in poudaril, da sicer zelo dobro digitalizirana Kongresna knjižnica ni edini motor tega velikega projekta.

Digitalizacija dragocenih vsebin Ena glavnih nalog organizacije Unesco je neovirano širjenje znanja in kulture, zato Svetovna digitalna knjižnica vsekakor sodi v njen koncept. Omeniti velja le nekaj najbolj dragocenih digitaliziranih vsebin: zaklad japonske literature Princ in dvorne gospe Murasaki Šikabu iz 11. stoletja, zemljevid, na katerem je prvič omenjena Amerika in ki ga je leta 1507 narisal nemški menih Martin Waldseemueller, ali pa Biblijo v aleutskem jeziku.