Na okrogli mizi profesorji o medkulturnem dialogu

Izbrani profesorji, ki se ukvarjajo s pojavom medkulturnega dialoga, so spregovorili o zgodovinskih, filozofskih ter jezikovnih razsežnostih fenomena. Zgodovinar ter profesor na Fakulteti za humanistične študije Jože Pirjevec je na okrogli mizi za naslovom Etično o etničnem in kulturno o medkulturnem dejal, da je "alergičen" na pojem medkulturnega dialoga ter da ga "prakticira že od rojstva". "Živel sem v Trstu in tam se je bilo treba naučiti italijanskega jezika - torej razvijati medkulturni dialog," je pojasnil. Problem medkulturnega dialoga vidi v tem, da je težko najti sogovornika zanj. Ta mora po njegovo imeti kulturo, "sicer se z njim ne moreš pogovarjati", je prepričan Pirjevec. Kot primer je navedel ameriškega predsednika Georgea Busha. Ocenjuje, da so možnosti dialoga zelo skromne. Omenil je tudi novo kulturo komuniciranja med mladimi, pri čemer pa ni prepričan, da gre za medkulturni dialog. V tem dialogu namreč pogreša medsebojno bogatenje.

Evropa še vedno zatočišče za kulture

Po mnenju docenta na Fakulteti za humanistične študije Lenarta Škofa se je sodobna filozofija sicer očistila esencializma ter fundamentalizma, vendar "pa se zato lahko znajdemo v relativizmu, v katerem izginejo stvari, ki jih najbolj cenimo". Prepričan je, da je Evropa še vedno prostor, ki predstavlja zatočišče za kulture. To velja tudi na ravni zaščite manjšin in migrantov, je prepričan. V sklopu sodobnega t.i. kozmopolitizma, ki se pojavlja, pa je poudaril pomen etike. To bi morali iz svojega okolja prenašati tudi na tujce, je prepričan Škof.

"Vsi želimo biti drugačni od drugih" Prav tako profesor na Fakulteti za humanistične vede Milan Bufon pa je zanikal, kar so predhodniki po njegovo nakazali, namreč da bi bil medkulturni dialog aksiom. Ocenil je, da je za manjše kulture odpiranje k novim, večjim kulturam problematično. Obenem pa ne verjame v univerzalizem. "Vsi živimo v konkretnem okolju in želimo biti drugačni od drugih," je pojasnil. Skrbi pa ga, ker Slovenija po njegovem mnenju nima projekta, s katerim bi promovirala slovensko kulturo in jezik.

Na pomen manjšin pa je opozoril profesor na celovški univerzi ter zamejski Slovenec Vladimir Wakounig. Dejal je, da ima večina manjšin o sebi negativno podobo, ki jo ji vcepi večina. Medkulturni dialog bi se po njegovem prepričanju moral lotiti tudi takšnih vprašanj. Manjšinam pa bi se moralo vrniti tudi dostojanstvo, ki jim je bilo v več primerih odvzeto, je prepričan Wakovnig.

Profesor na zagrebški univerzi Zvonko Kovač pa je spomnil na skupni cerkveno-slovanski jezik ter ustno kulturo, ki so jo po njegovih besedah uporabljali stari Slovani.

V dialogu s Hrvati bi morali Slovenci po Kovačevem mnenju bolj uporabljati svoj jezik. Na na ta način bi, tako Kovač, vzpodbudili Hrvate, da bi se začeli učiti našega jezika. Kovač je prepričan, da medkulturni dialog ne more sloneti na enem jeziku npr. angleščini. V tem primeru bi šlo po njegovo za hegemonijo in ne ne za medkulturni dialog.