Torek, 11. 6. 2013, 15.32
9 let
Na Ljubljanskem gradu razstava Alma M. Karlin - Poti

"Z informativno razstavo Karlinove želimo napotiti ljudi, da si ogledajo celotno razstavljeno delo v Stari grofiji v Celju," je za STA povedala strokovna sodelavka za likovni in galerijski program Tatjana Pinoza.
S postavitvijo razstave, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje, želijo delo slovenske pisateljice, popotnice, zbirateljice in teozofinje predstaviti širšemu slovenskemu in tujemu občinstvu.
Razstavljene bodo fotografije, razglednice, iz njenih diapozitivov presnete razglednice, ki jih je uporabljala na svojih predavanjih, skice rastlin, ki jih je risala, in liste iz njenih herbarijev, vzete iz fonda stalne razstave v prostorih Stare grofije v Celju.
"Alma Maksimilijana Karlin je med 24. 11. 1919 in 28. 12. 1927 prepotovala svet. Na dolgem samotnem raziskovalnem potovanju je doživela različne težave, mučile so jo tropske bolezni, njen največji problem pa je bil večno pomanjkanje denarja. Kljub vsem problemom in slabemu zdravju je potovanje uspešno končala in vtise ter zbrane podatke zapisala v svojem obširnem literarnem delu," je ob razstavi zapisal Vladimir Šlibar.
Razstavo o življenju, delu in popotovanju so postavili v Peterokotnem stolpu in si jo bo mogoče ogledati do 1. septembra. Postavitev je delo Ksenije Baraga, ob odprtju v sredo ob 19. uri pa jo bo predstavil Šlibar.
Karlinova se je rodila 12. oktobra leta 1889 v Celju in umrla 14. januarja leta 1950 v Pečovniku pri Celju. Študirala je jezike v Gradcu, Parizu in Londonu, se v začetku prve svetovne vojne umaknila na Švedsko in Norveško ter se leta 1919 vrnila v Celje. Med letoma 1919 in 1928 je prepotovala Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O potovanjih je v nemščini pisala potopise, romane in etnološka dela.
V Celju je odprta Teozofska knjižnica Alme M. Karlin, ki poleg del, zbirk in fotografij Celjanke ponuja tudi številne naslove in zbirke, ki so značilni za teozofijo, filozofijo, psihologijo, ezoterične tradicije, osebni oziroma osebnostni in duhovni razvoj ter svetovne religije.