"Modni svet kriviti za motnje v prehranjevanju je čista bedarija"

Kako ste se znašli v modnem svetu, kako ste postali agent za modno agencijo? Kot modni agent sem začel delati, ko sta me Svetlana in Wally Shaykhoun kontaktirala v času, ko sem si želel mini agencijo. Zanimalo me je, kako poteka delo modnega agenta, začel sem z nekaj modeli in Wallyju je bil eden izmed njih zelo všeč. Seveda je model takoj povedal, da dela z mano, Wally pa je odreagiral zelo profesionalno, me kontaktiral in povabil na sestanek v kavarno Union, kjer sta mi s Svetlano razložila svojo situacijo. Takrat sta se selila v New York in zato potrebovala nekoga, ki bi prevzel delo njune agencije v Sloveniji, onadva pa bi še naprej skrbela za to, da bi za svoje modele priskrbela vrhunske agencije po svetu. Tako sem potem jaz začel tu scouting in coaching, torej iskanje novih, mladih obrazov.

Kako si Slovenci predstavljajo delo modela? Slovenci imamo zelo radi fantazijske predstave o vsem, ne le o modelih, manekenkah in manekenih, ampak tudi o glasbenikih, estradnikih, umetnikih, športnikih. Povsod vidimo le neki bajen zaslužek, brezmejno uživancijo, ne vidimo pa ogromno dela, ogromno krvavih žuljev ter truda in energije, vložene v to, da nekomu nekaj uspe. Seveda imamo povsem popačeno sliko o modelih, predstavljamo si jih kot presušene, podhranjene dekleta in fante, ne vidimo pa realne slike.

Za kakšen profil modelov se odločate v agenciji Immortal model management? Mi se vedno odločamo za dekleta, ki so po naravi sloka, ta dekleta se potem tudi zaradi višine bistveno bolje znajdejo v družbi visokih in suhih deklet, ter dekleta in fante, ki ogromno časa posvetijo temu, da jim uspe, da sploh dobijo priložnost, ker tudi vsak, ki je morda primeren za to, a ne dobi prave priložnosti, prehitro odneha. V Sloveniji moramo enkrat doumeti, da se pod tem bliščom skriva ogromno truda.

Kako postaneš maneken oziroma manekenka?

Kakšno je pravzaprav delo modela? V Sloveniji vsi mislijo, da lahko, če si visok in čeden, postaneš maneken oziroma manekenka. Treba je vedeti, da to ni lepotno tekmovanje, ne govorimo o lepoti vsesplošno, ampak o nekem posebnem videzu, imidžu, ki se ga morda vidi tudi izpod kodrastih las. Pravi modni agent oziroma scout mora to videti, prepoznati in tudi to je pravi talent.

Kako gresta skupaj šola in delo modela? V naši agenciji delamo na določeni ravni, ne gre za nekakšen krožek. Seveda je to občasna dejavnost, ker sta šola in študij vsekakor na prvem mestu – če imaš težave v šoli, ne moreš delati nič drugega. Pri delu modela gre za zelo resno poslovno priložnost. Med modeli, ki jih zastopamo, imamo odlične učence, tudi zlate maturante, študente medicine, prava, kar pomeni, da si lahko kljub zahtevnemu delu modela uspešen tudi v šoli. Če si želiš v življenju ustvariti nekaj več, pustiti nekakšen pečat, potem se da.

Tako po svetu kot v Sloveniji se pojavlja nekakšno priložnostno ukvarjanje z "modelingom". Kako ta vpliva na podobo dela profesionalnih modelov? Ravno to priložnostno manekenstvo popači celotno sliko, pa ne zaradi njih samih, ker oni delajo tisto, za kar jih ljudje pač angažirajo, težava je v sceni, o poročanju o teh zadevah, ko se piše, da je nekdo uspešen model, v bistvu pa se sprehaja po nakupovalnih središčih. Tisti, ki se z "modelingom" zares ukvarjajo in so zares talenti, takšne tudi iščemo, se potem vedno odločijo za pravo agencijo, ker čutijo in zelo zgodaj ločijo pleve od zrna.

Na to podobo verjetno vplivajo tudi številne bolj ali manj negativne govorice o delu modela? Seveda je treba poudariti tudi, da je Slovenija dežela, kjer so zelo močno prisotni škodoželjnost, ljubosumje, obrekovanje in kazanje s prstom, kar povzroči govorice, na katere se potem oprejo tudi tisti, ki imajo morda talent za delo modela, pa ga ravno zaradi tega, ker so slišali napačno informacijo, pošljejo kam drugam, dve leti pozneje, ko vidijo realno sliko, pa pridejo trkat na naša vrata. Moramo se zavedati, da imamo tudi v Sloveniji velike talente, izjemne obraze, ki žanjejo odlične uspehe in so želeni v svetu mode.

Bi lahko torej rekli, da je zavist tudi eden izmed krivcev za to, da se modele običajno povezuje z različnimi motnjami v prehranjevanju? Zagotovo. Gre za senzacionalizem, ki ga mediji po svetu zelo radi izkoriščajo za gledanost in klikanost, ker seveda od tega ne nazadnje tudi živijo. Ampak ljudje, potrošniki so tisti, ki morajo vedeti, kaj je za lase privlečeno in kaj ne. Živimo v površnem svetu, v svetu z ogromno informacijami, kjer vse šviga mimo nas in tisto, kar nam ostane v zavesti, potem vzamemo kot realnost. Mislim, da motnje prehranjevanja z manekenstvom nimajo nikakršne zveze, ker pri bistveno več dekletih ta duševna motnja izvira iz družinskega okolja.

Najprej je treba pogledati, kaj je narobe doma in v družbi. To se ne dogaja zaradi mer 90-60-90, ker je ogromno deklet, ki se že rodijo sloka, ki se rodijo za ta posel. So pa tudi dekleta, ki imajo napačne informacije, ker jih agencija ni informirala na pravi način, ker staršem ni mar zanje in nato zaidejo na stranpota. A to se zgodi tako v športu, navijaških skupinah, plesnih skupinah, osnovni šoli, te motnje so prisotne povsod. Izgovarjati se na modni svet in ga kriviti za motnje v prehranjevanju, je tako čista bedarija.

Kako poteka delo modela v tujini?

Delo modela prinaša tudi zelo veliko praktičnih izkušenj. Kateri so tisti poklici, kjer se po končani karieri modeli najbolje znajdejo? "Modeling", svet manekenstva, je nekakšna odskočna deska za različna poklicna področja. Zelo veliko deklet in fantov se odloči za igralsko kariero. "Modeling" je igra brez besedila. Veliko nekdanjih modelov se odloča za delo v kreativnih poklicih, kot so fotograf, stilist, producent, organizator in tudi modni agent. Poleg tega pa ni malo modelov, ki so ustvarili celo svojo linijo oblačil.