Madonna prodala Légerjeve ženske

Tako kot je mimogrede pevka pred kratkim kupila Légerjevo sliko, jo je ne dolgo nazaj na dražbi v newyorškem Sotheby’su tudi prodala za dobrih pet milijonov evrov.

Slika iz leta 1921, ki jo je Madonna dala na dražbo, nosi naslov Tri ženske za rdečo mizo in je del modernistove hvalnice ženskosti, ki se ji je Léger posvečal v prvi svetovni vojni. Delo je tudi tesno povezano z mojstrovino Tri ženske, ki je del zbirke newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA). Slika, ki je v lasti muzeja, je prav tako nastala med letoma 1921 in 1922 in je v svoji viziji lepote z začetka dvajsetega stoletja še bolj manifestativna.

Moderni feminist Za slikarja Légerja v britanskem Guardianu pišejo, da je bil zelo francoski, saj se njegove podobe žensk umeščajo v dolgo tradicijo francoske umetnosti, povezane s portretiranjem žensk. Upodabljanja žensk, večinoma namenjena moškemu očesu in s tem objektivizirana, segajo v francosko likovno zgodovino dolgo nazaj, podobe iz 19. stoletja pa so med drugim navdihovale tudi Légerja.

Modernistu pripisujejo dejavno vlogo pri ustvarjanju svojevrstnega dojemanja lepote in opolnomočenje žensk skozi njegova likovna dela. Léger je razmerje med subjekti upodabljanja in gledalcem preobrazil – pogled na umetnino ni bil več preprosto odprt poti moškega užitka, temveč je soočanje z lepoto, podobami in motivi postalo težje dostopno, težje prepoznavno, abstrahirano in tako ne več prepuščeno neomejeni objektiviziaciji ženskosti. Tako so tudi na sliki, ki jo je prodala Madonna, ženske abstrahirane. Sicer jih lahko prepoznamo, a hkrati ne moremo govoriti, da gre pri tem za delo, ki moškemu pogledu prepušča prosto pot do užitka ali temu neposredno služi.

Francosko-ameriška umetnica Louise Bourgeois je za Légerja tako trdila, da če njegova umetnost že ni ravno feministična, je pa vsaj proženska. Njegove ženske so samozadostne in močne, so ikone novega obdobja, je menila.

Kubizem pa je bilo gibanje, ki je spodbudilo in osvobodilo francoskega slikarja, da je upodabljal svojo vizijo in ustvarjal resničnost, v kateri se je telesnost modernosti prepletala z gracioznostjo klasične lepote.