Sobota, 3. 3. 2012, 14.37
5 let, 10 mesecev
Londonska zasedba DV8 navdušila s predstavo v Španskih borcih
Predstava, ki je nastala pod taktirko direktorja skupine DV8 Lloyda Newsona, se začne z vprašanjem: "Ali se počutite večvrednega od muslimanov?" To pa je uvod v to, kar predstava resnično ponuja – vpogled v življenje številnih muslimanov in muslimank ter omejevanje njihove svobode govora, ne samo v govorjeni, temveč tudi v pisani besedi. Nastopajoči so v svojem plesno-gledališkem izdelku združili tako ples kot gledališko igro, obenem pa navdušili z odličnim nastopom, ki so ga pospremili z dovršenimi plesnimi gibi.
Scenarij je oblikovan na podlagi intervjujev
Sama predstava sicer temelji na intervjujih, ki jih je skupina DV8 opravila s posamezniki in organizacijami, ki se ukvarjajo s svobodo govora in islamom, njihova pričevanja pa so posredovana iz ust nastopajočih. Tako se lahko gledalci poistovetijo s tegobami in frustracijami posameznikov, ki so zaradi izražanja svojih misli veliko pretrpeli, nekateri izmed njih pa celo izgubili svoja življenja. Nastopajoči so na odrskih deskah upodobili, kakšne posledice so doletele pisatelja Salmana Rushdieja, ki je leta 1988 izdal roman z naslovom Satanski stihi, ki so zaradi svoje kontroverznosti povzročili proteste številnih muslimanov na svetu. V angleškem mestecu Bradford so kopije njegovega roman celo zažgali. Primerov je veliko, skupina DV8 pa našteje le tiste najpomembnejše. Režiser Theo van Gogh zaradi svojega filma Submission, ki govori o tegobah muslimanskih žensk, izgubi svoje življenje, urednik danskega časopisa Flemming Rose pa je tarča številnih kritik, saj je v časopisu Jyllans-Posten objavil karikature preroka Mohameda. Predstava poleg nastopajočih, ki posredujejo izjave intervjuvanjih, vsebuje tudi arhivske posnetke, s pomočjo katerih ponazarjajo povedano.
Lloyd Newson, ki je razvil koncept in predstavo tudi režiral, je idejo za oblikovanje takšne predstave dobil med raziskovanjem za zadnjo produkcijo skupine DV8, ki nosi naslov To Be Straight With You, ki sicer govori o verski drži do homoseksualnosti. Med raziskovanjem za ta projekt se je namreč srečal s homoseksualnimi muslimani, ki so mu povedali, kako njihova lastna verska ali etnična skupnost slabo ravna z njimi, čeprav živijo v Veliki Britaniji. Tako se mu je porodila ideja za predstavo Ali lahko o tem govorimo?, ali v angleščini Can We Talk About This?
Multikulturalizem, ki se spreminja v kulturni relativizem
Rdeča nit celotne predstave se tako vrti okoli koncepta multikulturalizma, ki se po mnenju nekaterih intervjuvancev spreminja v kulturni relativizem. Torej, kot so ustvarjalci predstave prepričani, muslimani tudi v svobodnih državah, kot je Velika Britanija, od koder prihaja skupina DV8, ne morejo svobodno izražati svojih misli, saj imajo njihove besede in dejanja posledice. Kritika pa ne prihaja od širše skupnosti, v kateri živijo, temveč od ožje, torej njihove družine in tesnih sorodnikov.
Velika Britanija, ki velja za državo, v kateri živijo različne kulture, sicer podpira multikulturalizem, kar dovoljuje različnim etničnim skupnostim, da razvijajo svojo nacionalno, etnično in versko identiteto, ki pa se lahko v večini primerov razlikuje od večinskih teženj ostalega prebivalstva. To pa tudi pomeni, da za nekatere muslimanske skupnosti velja šeriatsko pravo, ki med drugim postavlja pravice moških nad pravicami žensk. Žalostno, kar izpostavlja tudi predstava, pa je malo muslimanov, ki bi se uprli takšnim in drugačnim sponam svoje verske identitete. Tiste redke posameznike, ki so za takšen korak dovolj pogumni, pa lastna skupnost izloči. Predstava se zaključi še z mislijo, da predsodki ne pomagajo nobeni skupnosti pa naj bo ta večinska ali manjšinska.
Gledalci navdušeni nad predstavo
Že med samo predstavo je bilo med občinstvom slišati odobravanje s povedanim, nekatere izpovedi, ki so tako stereotipne, pa so iz gledalcem privabili tudi val smeha. Da je bila predstava res več kot odlična, lahko potrdi dejstvo, da so bili vsi sedeži v dvorani Španskih borcev razprodani, gledalci pa so nastopajoče nagradili z več minutnim aplavzom, zaradi česar so se nastopajoči na odrske deske vrnili kar trikrat.