Ljubljana bo dobila nov javni zavod Kinodvor

Vse potrebno za začetek dela zavoda bo pripravila v.d. direktorice Nina Peče. MOL želi z ustanovitvijo javnega zavoda Kinodvor trajno zagotavljati javni interes na področju filmske umetnosti, poleg tega pa bo Ljubljana dobila pravi mestni kino. Trije argumenti za ustanovitev javnega zavoda Načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc je uvodoma med drugim pojasnil, da je odločitev Slovenske kinoteke, da s 1. aprilom letos zapre Kinodvor, prisilila MOL k ažurnemu ukrepanju. Odločitev za ustanovitev manjšega javnega zavoda temelji na treh argumentih. Na področju filma v Slovenji ne delujejo dovolj močna ali med seboj povezana društva ali zasebni zavodi, ki bi lahko prevzeli v upravljanje delovanje umetniškega kina v vseh njegovih funkcijah. Organizacijska oblika javnega zavoda omogoča, da bo delovanje umetniškega kina stabilno in da je z natančno opredelitvijo poslanstva in nalog javnega zavoda v ustanovitvenem aktu jasno opredeljena javna služba.

Kot tretji argument pa je v gradivu navedeno, da bo javni zavod Kinodvor lahko postal prostor mrežnega povezovanja vseh akterjev, ki delujejo na področju filma v prestolnici in širše, kar je opredeljeno tudi v ustanovitvenem aktu.

Trajno zagotavljanje kakovostne filmske produkcije MOL ustanavlja javni zavod Kinodvor z namenom trajnega zagotavljanja javnega interesa na področju filmske umetnosti in z namenom, da Ljubljana dobi pravi mestni kino s prepoznavno ponudbo zahtevnejše in kakovostne filmske produkcije.

Kino kot obvezni del ponudbe znotraj kulturnega turizma Tovrstni kino je po mnenju predlagateljev nepogrešljivi del sodobne kulturne podobe mesta, saj komercialni kinematografi v svojih mrežah tovrstne umetniške filmske produkcije ne prikazujejo, v Ljubljani pa obstaja občinstvo, ki je željno tovrstnih filmov. O tem priča zlasti izjemen obisk filmskih festivalov, ki se odvijajo v Ljubljani, in njihova vse večja odmevnost doma in v tujini.

Filmska in kulturna vzgoja

Poslanstvo mestnega kina ni le v prikazovanju filmov, temveč tudi v izvajanju programov filmske in kulturne vzgoje v sodelovanju s šolami in promocijskih aktivnost pri razvijanju filmske kulture, se pravi izobraževanje gledalcev in spodbujanje kritičnega odnosa do podanih vsebin. Pri snovanju Kinodvora v letu 2002 je bilo zamišljeno, da bo Kinodvor postal matična ustanova za mrežo art filmov v večjih slovenskih mestih, se vključil v evropsko mrežo ter oblikoval filmske festivale avtorskega filma, je dejal Grilc.

Ta ambicija je vezana na dogovor z ministrstvom za kulturo, vendar ostaja relevantna, čeprav imajo umetniški kinematografi v ostalih slovenskih mestih precejšnje težave, kar nekaj pa jih je v tem času zaprlo vrata. Velja pa poudariti, da tudi Evropska komisija evropski avdiovizualni kulturi namenja precej pozornosti in zagotavlja tudi pomembne vire financiranja.

Z mreženjem vseh dejavnikov, ki delujejo na področju filma v Slovenji, bodo omogočeni večji učinki delovanja Kinodvora ter zagotovljena boljša kvaliteta in ekonomičnost njegovega delovanja.

Bo Kinodvor privabil vsaj 50.000 obiskovalcev letno?

Na oddelku za kulturo ocenjujejo, da bo moral Kinodvor letno imeti vsaj 50.000 obiskovalcev in tako s prodajo vstopnic pridobiti sredstva v približni višini 200.000 evrov. Letos bodo sredstva za začetek delovanja javnega zavoda zagotovili z rebalansom mestnega proračuna. V proračunu MOL za leto 2009 pa bodo za delovanje zavoda predvidena sredstva pri proračunskem uporabniku kultura v letni višini 230.000 evrov.

Opozicijski svetniki so v razpravah opozarjali, da ustanovitev novega javnega zavoda ni potrebna, saj je MOL že ustanovila Center urbane kulture Kino Šiška in bi Kinodvor lahko deloval pod tem okriljem. Zanimalo jih je tudi, kaj bo z opremo, saj je MOL financirala obnovo prostorov, ministrstvo za kulturo pa nakup projektorja. Sredstva za stole so v javni akciji prispevali različni donatorji.