Komigo: Smeh v treh jezikih

Festival Komingo je svoja vrata odprl danes s komedijo Poslednji terminar(l)tor v izvedbi Gledališča Koper, končal pa se bo 12. maja s komedijo T. I. P. Teatra in režiserja Gojmirja Lešnjaka – Gojca Sezona naročenih umorov. Na festivalu se bo mogoče nasmejati ob šestih predstavah, tri bodo v slovenskem (poleg Poslednjega termina(l)torja še komedijo Teatra 55 Čas za spermembo v režiji Branka Đurića in Sezona naročenih umorov, ki jo igra T. I. P. teater), dve v italijanskem (I titoli dell'imperatore – Vsi cesarjevi naslovi in Tutto cecchelin in 90' – Vse o Cechelinu), komedija Zala pa v izvedbi Teatra Trotamora, ki prihaja z drugega konca slovenskega zamejstva – iz koroškega Roža.

Zaščitni znak za dobro zabavo na Goriškem

Ideja za festival, ki poteka osmo leto, je nastala kot evropski projekt ali kar iniciativa z namenom, da druži zamejske Slovence in ponudi posebnost – gledališče v treh jezikih, ki se je postopno uveljavil do te mere, da je bilo lani v dvorani z 288 sedeži prodanih kar 240 abonmajev. Organizirata ga goriški kulturni dom in zadruga Maja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, goriškim združenjem Terzo Teatro in deželo Furlanijo – Julijsko krajino. Ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel je za SiOL povedal, da se veselijo prav ob dejstvu, da je festival s svojim imenom postal zaščitni znak za dobro zabavo na območju Goriške in postal prepoznaven med ljudmi. Obiskujejo ga večinoma zamejski Slovenci z območja goriške pokrajine, Trsta in Benečije, v prihodnosti pa si ga želijo razširiti tudi čez mejo (ki je pravzaprav ni več) v Novo Gorico.

Furlanščina – spet obujeni jezik

Za uvod v festival so si gledalci ogledali dve predstavi v furlanskem jeziku Primitif tu et to nono in Usgnot … no!, ki jih je po besedah Komela ogledalo lepo število Slovencev. Ob tem opaža, da je furlanščina kot jezik, ki ga večina zamejcev le še pasivno obvlada, pridobila nove gledalce, kar je po njegovem mnenju zelo dober znak: "Potrudijo se, da razumejo jezik, če ga že ne govorijo. Gre za avtohton jezik v našem prostoru in prek njega vzpostavljamo stik z lastnim svetom. Moramo poznati svoj prostor." K temu sta najbolj pripomogla radio in televizija, ki dajeta več poudarka furlanščini, nekaj pa tudi kulturni dom v Gorici.

Koroška Zala v treh jezikih

Letos so se po Komelovih besedah osredotočili na domače, slovenske izvajalce, posebnost pa je tudi udeležba spet obujenega Teatra 55 in razporejenost predstav na vse dni v tednu, s čimer bi radi omogočili obisk kar najširšemu krogu ljudi. Prvič bodo na svojem festivalskem odru gostili predstavo Zala avstrijskokoroškega gledališča, ki bo v turškem, nemškem in slovenskem jeziku, opremljena pa bo tudi s podnapisi. Z njo obujajo povezavo s Slovenci na avstrijskem Koroškem in si želijo, da bi kaj podobnega zraslo tudi med njimi.