Kocijančič: Gradnja akademij je naloga slovenskega naroda

Napovedala je, da bodo na mestne oblasti naslovili prošnjo, naj načrt za akademije izključijo iz razširjenega prostorskega načrta, ki zadeva lokacijo na Roški.

Upajo na dovoljenje pred pomladjo 2009

Ne smemo si dovoliti, da bi razširjeni občinski prostorski plan, predviden za lokacijo na Roški, zadrževal gradnjo akademij, je dejala Kocijančičeva. Na univerzi upajo, da bodo dovoljenje za ločeni prostorski načrt dobili še pred pomladjo 2009 in da bodo lahko nadaljevali z aktivnostmi. Dodala je, da gradnja akademij ni le pomembna naloga univerze, temveč pomembna naloga slovenskega naroda. Če bi s tem uspeli, bi po njenih besedah gradnja akademij stekla predvidoma konec leta 2009.

Vprašanja o financiranju projekta Glede gradnje akademij so se v javnosti pojavila tudi vprašanja o financiranju tega projekta. Prorektorica Univerze v Ljubljani Helena Kamnar je pojasnila, da je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ljubljanski univerzi sredstva, namenjena gradnji akademij, dodelilo za leta 2005, 2007 in 2008.

Glede sredstev za leto 2007, ki so jih na univerzi s soglasjem ministrstva prerazporedili za projekt Filozofske fakultete, je Kamnarjeva dejala, da je to splošna praksa. "To ne pomeni, da je denar izgubljen, pomeni zgolj drugačno dinamiko zagotavljanja sredstev," je pojasnila in dodala, da "če bi denar smeli porabiti zgolj za gradnjo akademij, bi ostal neuporabljen in bi bil z vidika univerze izgubljen".

Še ena investicijska zgodba z brado Kocijančičeva se je zahvalila Študentski organizaciji v Ljubljani, da je začela akcijo in pravočasno opozorila na problem. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je sicer opoldne pričela še okrogla miza na temo gradnje treh akademij. Zgodba o (ne) gradnji umetniških akademij je še ena investicijska zgodba z brado. Začela se je najmanj pred osmimi leti.