Knjižno-glasbeno-vinske novosti napovedujejo Karneval sanj in domišljije

Sončna ura Franeta Milčinskega Ježka Založba Sanje je 14. decembra, prav na rojstni dan Franeta Milčinskega Ježka, ki hkrati pomeni tudi rojstni dan založbe, v družbi glavne urednice Tjaše Koprivec predstavila kopico odmevnih novosti – knjižnih, glasbenih in vinskih. Sončna ura, zbirka zbranih stihov Franeta Milčinskega Ježka, je nadaljevalka Preproste ljubezni, saj se na podstrešju družine Milčinski vedno znova najdejo novi Ježkovi rokopisi. »V Sončni uri je 552 naslovov, od tega 150 novih, in mislim, da je to velika večina Ježkovih zbranih pesmi,« je povedala urednica knjige Tatjana Oblak Milčinski, pesnikov sin Matija Milčinski pa je o očetovem opusu dodal: »Svoje delo je jemal zelo priložnostno. Mislim, da se ni zavedal zgodovinske vrednosti, ustvarjal je za trenutek in za žive ljudi, žive poslušalce, večino stvari je tudi v živo izvajal. A mislim, da bi bil vesel, da ima vsaj svoje pesmi zdaj tako zbrane na enem kupčku, ne da bi se vse razsulo.«

Butalske prigode Frana Milčinskega Sončna ura, gledališko-lutkovno-glasbena predstava v režiji Matije Milčinskega, ki je avgusta v Medani pospremila izid pesniške zbirke, bo 15. decembra znova zaživela v Hiši sanjajočih knjig in Frane Milčinski Ježek bo kot lutka spet oživel pred gledalci in poslušalci. Butalci pa bodo obudili spomin na Ježkovega očeta Frana Milčinskega, ki je hudomušne anekdote zapisal po resničnih dogodkih iz svojega sodniškega življenja in drugih službovanj. Njegovo nezaslišano brihtno slikanico z naslovom Kako so si Butalci omislili pamet je s prikupnimi ilustracijami oplemenitila nagrajena ilustratorka Ana Razpotnik Donati, Matijo Milčinskega pa navdušujeta predvsem jezik in aktualnost: »Pri dedu mi je od nekdaj všeč njegov jezik, ki je praktično neponovljiv in je v bistvu stilna konstanta vsega, kar je naredil. Druga zanimiva stvar njegovih humoresk pa je – na žalost ali veselje –, da so še vedno izjemno aktualne.«

Predrzno-duhovit Dahl in žlahten Dvospev Aktualen, predvsem pa sijajno predrzen in strašansko duhovit je tudi Moj striček Oswald Roalda Dahla, ki ne prizanese ne kraljem ne avtentičnim genijem. »Pravzaprav nikogar ne vidimo razgaljenega, samo govori se o tem. Čeprav je striček Oswald opisan kot največji nečistvovalec, se vsaj na dveh mestih izkaže kot precejšen čistun, ne glede na sudanskega priščnjaka in vse njegove osvojitve,« je malce skrivnostno k branju, ob katerem se menda tudi zardeva, povabila prevajalka Barbara Skubic. Pevka Nanča Muck, polovica ustvarjalnega dvojca s pianistom Blažem Remicem, je v nadaljevanju predstavila žlahten glasbeni album Dvospev, ki z intimnim pridihom in jazzovskimi poudarki oživlja slovensko popevko. »Iskala sva skladbe, ki jih vsi poznamo, ki smo jih ponotranjili in v katerih besedilo in glasba med seboj dihata, ki so zimzelene in se jih da na različne načine glasbeno preobleči,« je izbor pesmi na albumu utemeljila Muckova in napovedala koncert Dvospeva 14. januarja v Studiu 14 Radia Slovenija.

Izvirno slovensko leposlovje in mednarodna pravljična zbirka Od glasbe pa k izvirnemu slovenskemu leposlovju, ki ga vse izraziteje zaznamuje Nika Maj, doktorica fizikalnih znanosti, ki se literarnemu ustvarjanju posveča šele zadnjih nekaj let, a je že nanizala vrsto uspešnic. Od prejšnjih del se močno razlikuje njen najnovejši roman za odrasle Klavec na oslu, stkan iz občutkov in razmišljanj novinarke zunanjepolitičnega uredništva časopisa ob srečanju s pobeglim zločincem iz balkanske vojne, ki je v knjigo vstopil kot lik iz kolektivnega nezavednega: »V kolektivnem nezavednem so za zavest te vsebine nekako tuje, čudne, strašljive, kar je morda razlog, zakaj ljudje moški lik v romanu dojemajo tako in zakaj roman opredeljujejo kot kriminalni roman ali triler, zame pa je to bolj ljubezenska zgodba novinarke.« Mednarodna pravljična zbirka, kjer že najdemo Kitajske pravljice in Afriške pravljice, pa je postala bogatejša za Indijanske pravljice in bajke, ki jih je zbral Vladimír Hulpach, ilustriral Josef Kremláček in prevedel Jernej Juren, o njih pa je Tjaša Koprivec povedala: »Ko prebiramo indijanske pravljice, utegnemo spoznati, da mitologija, bajke, pravljice svet pojasnjujejo z nemalo modrosti, pa tudi junaštva v svetu indijanskih pravljic se merijo nekoliko drugače.«

Pesniška vina v Hiši sanjajočih knjig Novost v Hiši sanjajočih knjig, novi knjigarni založbe Sanje, je tudi sedem veličastnih vin UOU (po briško vol, ki je simbol trmoglavosti in trdne volje Bricev) ljubiteljskega vinarja Marinka Pintarja iz Brd. »To je promocijska serija, ki še ni v prodaji, vsa butična serija pa je povezana z literaturo in ta linija je Kosovelova. Ta vina se navdihujejo pri pesmih Srečka Kosovela. Tako kot beremo besede, beremo grozdje – tu je neka sorodnost in naša založba goji spoštovanje do tega starega človeškega načina navdihovanja z nebeškim,« je direktor Sanj Rok Zavrtanik predstavil vina z imeni skrbno izbranih pesmi Srečka Kosovela: Balada o svobodnem duhu, Pratišina, Rdeči atom, Svetli akordi klavirja, Sad spoznanja, Sonce se smeje in Eros mysticus.

Karneval sanj in domišljije Za nameček bo vse do 21. decembra večere v Hiši sanjajočih knjig v Ljubljani in Knjigarni Sanje v Kamniku krojil Karneval sanj in domišljije. Že danes popoldne bo zaživel pravljično-glasbeni dogodek za otroke Gosli in Lonček balonček, ki ga bo nadaljevala književna razprava o uspešnici Rojeni za tek. Četrtkov večer bo zaznamovala Sončna ura, petkovega pa omizje o trilogiji V imenu države. Prihodnji ponedeljek Sanje vabijo na literarni večer Nočni vlak v Lizbono, v ponedeljek in torek bo radostno na glasbeno-ustvarjalni delavnici slovenskih ljudskih pesmi ob zvočilih in glasbilih sveta, za konec prideta na vrsto še pravljično glasbena Vroča župa v Ljubljani in kamniška ponovitev Gosli in Lončka balončka.