Klasična umetnost v Italiji v 13. stoletju

Klasična umetnost je imela v Italiji svoj epicenter na dvoru italijanskega in nemškega kralja Friderika II. Razstavljena so dela avtorjev, kot so Nicola, Giovanni in Andrea Pisano, Arnolfo di Cambio in Pietro Cavallini. Organizatorji razstave so Meeting di Rimini v sodelovanju z Vatikanskimi muzeji. Na ogled sto del Razstavljenih je sto del, predvsem kipi in klasične kameje, ki se močno sklicujejo na grško in rimsko antično umetnost. Ljubezen do antične umetnosti se je v 13. stoletju stopnjevala in umetniki so v tistem obdobju postali opazovalci in prenašalci klasične tradicije. Nicola in Giovanni Pisano Med najbolj pomembnimi umetniki italijanskega 13. stoletja je bil Nicola Pisano, ki je kot mlad kipar svoj slog oblikoval prav na dvorcu ljubitelja kulture in umetnosti, humanista Friderika II. v Castel del Monte v Apuliji. Med njegovimi razstavljenimi deli je na ogled tudi kaseta velikega vodnjaka v Perugi, na kateri je umetnik skupaj s sinom Giovannijem upodobil volkuljo z dvojčkoma Romulom in Remom.

Pisano vplival tudi na di Cambia V Pisanovi delavnici se je poleg njegovega sina Giovannija šolal tudi kipar Arnolfo di Cambio. Njegov klasicizem je dopolnjeval poseben religiozni duh. Primer tega so Kristusova glava in Marijin duhec, ki sta prvotno gledala s fasade cerkve Santa Maria Maggiore v Firencah.

Cavallini močno vezan na bizantinsko tradicijo Na ogled so tudi nekatere slike rimskega območja, nastale v 13. in 14. stoletju. Avtor je gotski slikar Pietro Cavallini, ki se je skliceval na Cimabuea in Giotta, čeprav je vedno ostal močno vezan na bizantinsko tradicijo.

Andrea Pisano ni bil v sorodstvu z Nicolo Razstavo zaključuje posebno delo - ploščica kiparja Andrea Pisana (ta bil v nikakršnem sorodstvu z Nicolo), na kateri je razvidna figura grškega kiparja Fidije, ki ustvarja človeško podobo. Prvotno mesto Pisanove ploščice je bil Giottov zvonik.