Keramika v konceptu 4 skozi 2

Druga ponovitev razstave Keramika v konceptu 4 se podpisuje pod program Mednarodnega trienala keramike UNICUM 2012 in tako kot razstava v Mariboru tudi ta poudarja vlogo in pomen keramike kot specifičnega izraznega medija v naši trenutni likovni umetnosti. Koncepte razstavljajo akademska slikarka Vera Stanković, akademska slikarka Nuša Lapajne Čurin, večmedijski umetnik Iztok Amon in akademski kipar Roman Makše. Vsak od avtorjev s specifičnim prostorskim projektom zavzema svoj prostor kostanjeviškega lapidarija.

Štirje različni keramični pristopi v keramiki uresničujejo štiri različne koncepte. Prvi koncept, s katerim se pri razstavi srečamo, je zagotovo prostor, v katerem se predstavljajo. Stara samostanka arhitektura s svojimi linami, zaprtimi in odprtimi nišami, neravnimi stenami ter razgibanimi tlorisi umetnikom ponuja aktiven vstop in izrabo realnega prostora. Vsak od avtorjev je izrabil prostorske specifike in lastne koncepte uspešno umestil v prostor. Zdi se, kot bi bila dela ustvarjena po naročilu in merah razstavnega prostora.

Sodobni izzivi časa in materiala Avtorska keramika pridobiva na svoji vrednosti in jo je zaradi vse večjega zanimanja med umetniki vredno razstavljati, raziskovati in umeščati v širši umetnostni sistem. Glina kot najstarejši umetniški material, ki ga lahko plastično oblikujemo, je ves čas v nenehnem procesu preoblikovanja in obdelovanja. S keramiko se danes povezujejo kiparstvo, slikarstvo, grafika in tudi drugi sodobni mediji. Tako se keramična produkcija povezuje s sodobnimi izzivi časa tudi v kostanjeviškem primeru.

Prostorski sistemi Zanimivost razstave je v tem, da pri avtorski zasedbi lahko sledimo tako akademsko izobraženemu kiparju kot tudi akademski slikarki. Keramika je zaradi možnosti poslikav v glazurah priljubljena tudi pri slikarjih. Z glazurami in barvo v formi je očitna Nuša Lapajne Čurin. Umetnica presega okvire dvodimenzionalnega slikarskega prostora. Kiparsko formo udejanja prek kolaža, ta se še drži klasično slikarskega predstavitvenega nosilca, stene, do prostorskih asemlažev in kiparskih objektov. Zadnje zlaga in nalaga po logiki kolaža in gradi zanimive prostostoječe forme.

Predmetna in haptična zaznava Iztok Amon svojo umetniško produkcijo povezuje z novejšimi tehnologijami in tako umetnost povezuje z znanostjo. Njegove strukturne enote delujejo kot celote in ponujajo gledalcu izbiro, kaj v delu bo prepoznal kot segment ali pa bo vse bral kot celoto. Subtilno oblikovanje človeške figure zlaga v nove pomene in drugačne oblike. Del telesa se v teh strukturah znajde kot gradnik kubusa oziroma avtonomen objekt v kompoziciji. Premišljena kompozicija v prostoru se navezuje na koncept percepcije prostora.

Problematika umetnika Slikarka Vera Stanković svoje zamisli v zadnjih letih uresničuje predvsem v kiparskem mediju. V Galeriji Božidarja Jakca predstavlja projekt naslovljen Pečen kruh, ki ga ni mogoče jesti. Tematsko se projekt navezuje na osebne izkušnje iz okolja, v katerih lahko nastopa vsakdo izmed nas. V kombinaciji različnih materialov, z dodajanjem črne patine se resničnost in posnemanje predmetnega sveta, preoblikujeta v nov vzporedno izpovedni svet, v katerem nas avtorica opominja na vsakdanji kruh umetnika.

Med interjerjem in eksterierjem Konceptualno najbolj zanimiv je Roman Makše s svojo prostorsko instalacijo. Makše v danem prostoru na novo formulira prostore, ki so kot nekakšne vitrine, prostorski križi za manjše kiparske elemente v njih. Kontinuirano sledi lastni avtorski poetiki in jo nenehno nadgrajuje in dopolnjuje že od začetka devetdesetih let. Ključen je v detajlih, ki presenetijo tako prostor kot tudi gledalca. Klasični kiparski material očitno ponuja raznolike možnosti uresničitve idej. Na ogled vam jih ponujamo v priloženi fotogaleriji.