Kaj čutimo, ko se nam približuje smrt?

Smrt je preobsežna, da bi jo lahko zaobjeli, jo racionalno doumeli in ponotranjili. Prežeta je s strahom in prepletena z življenjem. Smrt in njeno približevanje je tematizirala norveška predstava De Utvalgte: Kunsten å bli tam, iz programa festivala Mladih levov. Režiral jo je Kari Holtan, nastopili pa so Torbjørn Davidsen, Stein Winge, Randi Rommetveit in Pelle Ask.

(Pre)obsežnost smrti, njeno neskončnost in daljavo je ponazarjal video, "scenografija", v 3D-tehniki. Vprašanja, povezana s koncem življenja, je režijski koncept umestil v zaraščen gozd, v disciplinirano naravo urejenega mestnega vrta in v notranjost domovanja, središče intime, polje kulture.

Gozd, ki je bil tako močno prisoten, da si je bilo mogoče zamišljati vonj po vlažni zemlji in mahu, je postal označevalec narave, katere del je tudi smrt. Slednjo poskuša nadzorovati, prelisičiti in odložiti medicina, kot orodje za discipliniranje in nadzorovanje narave, njeno usmerjanje. Kot je smrt del narave, pa je odnos do te del vsakokratne kulture, ki jo prepleta tudi posameznikov emotivni svet.

Kaj prehaja skozi naše misli v zadnjih urah? Kateri spomini vznikajo, katere želje se oglasijo, kaj postane resnično in kaj resnica, česa se bojimo? Se pred nami odvija zgodba našega življenja, kaj so njeni poudarki? Morda to preglasijo neulovljive in nebrzdane misli, vzpostavlja se napetost med tanatosom in erosom.

Predstava z hipnotičnimi vizualnimi učinki ter zvokom je ustvarjala sanjske slike. Tihi svet, v katerem kričijo strahovi, povezani z življenjem in smrtjo, se izvija sla po življenju in se razprostirajo arhetipske podobe, ki se iztekajo v parafraze pravljic, v katerih se iz oči v oči ugledata človek in žival. Narava in kultura.