Jože Činč: Trenutno najboljši izvozni artikel Prekmurja

Edini slaven med tekmovalci, so o televizijskem voditelju s Prekmurja govorili na začetku oddaje, ko se je po spletu in v medijih usulo komentarjev, da Slovenija očitno ne premore pravih zvezdnikov, ker "slavni" ti tekmovalci pač niso. Zmago so tako gledalci kot sostanovalci takoj napovedali prav njemu. Večino časa nasmejanemu televizijskemu voditelju iz Prekmurja, humoristu, ki zase pravi, da je neposreden, nepredvidljiv, a obenem iskren in preveč zaupljiv. Vesel je, da se je vse skupaj končalo. Najbolj se je veselil odhoda v Prekmurje, to je povedal že ob prihodu iz hiše. Ampak zmagovalec pač mora odgovarjati na vprašanja teh in onih medijev, zato je še vedno vezan na Ljubljano. Morda bi lahko še naprej stanoval v Big Brotherjevi hiši? "Ne, hvala. Komaj čakam, da grem končno v Prekmurje!"

Zmago so vam napovedovali že od začetka oddaje. S čim mislite, da ste ljudi tako prepričali? Ne vem, kako naj na to odgovorim. Recimo, da so ljudje spoznali, da je to Činč. Lahko povem, da sem šel v hišo brez kakršnekoli taktike ali kakšnih posebnih pričakovanj. Bil sem to, kar mislim, da sem in to je to. Laska mi, da so me ljudje imeli za favorita in ob tej priložnosti bi se jim tudi iskreno zahvalil, če so prepoznali mojo pristnost. Še enkrat hvala. To je bil Činč.

Zmaga v Big Brotherju je že druga nagrada, ki ste jo prejeli na račun priljubljenosti med ljudmi. Pred štirimi leti ste dobili viktorja popularnosti. Katero priznanje vas je bolj razveselilo? Ne bi ju rad primerjal, povezuje pa ju to, da me je obakrat izglasovalo ljudstvo in če ima ljudstvo prav, se s tem strinjam (smeh).

Tukaj ste prejeli tudi zavidanja vredno denarno nagrado. Je odobravanje ljudi, potrditev vseeno tisto, kar vam pomeni več? Zdaj, ko mi kažejo vse te ankete priljubljenosti, kar težko verjamem, da je to res. Laska mi, da so ljudje videli, kakšen sem v resnici.

Rekli ste, da se vam še vedno ne sanja, kaj boste z denarjem. Ste v zadnjih dneh morda dobili kakšen zanimiv nasvet? Ravno danes so mi rekli, da se baje zelo splača investirati v srebro, ampak meni bolj diši kakšen kič. Imam sicer svoje načrte, ampak niso megalomanski.

Kaj si boste gotovo privoščili … Ma, čisto normalne malenkosti, nič kaj posebnega.

Gledate posnetke oddaj in iz hiše, ali želite, da je vse skupaj čim prej za vami? Ogledal sem si finalno oddajo, ker me je zanimalo, kako je bilo vse skupaj videti, videl sem oponašanje Beyonce, naše plesanje. Ogledal sem si tudi famoznega generala in priznam, na trenutke je bilo grozno, kako sem to "noter padu". Preostalo me absolutno ne zanima.

Niti to, kdo je bil iskren in kdo vas je opravljal? Mnenje o določenih ljudeh sem si že ustvaril in vsak si ima pravico ustvariti mnenje od meni. Verjamem, da so si ga. Da bi šel zdaj pregledovat posnetke z namenom, da bi spreminjal mnenje ali preverjal ljudi – to nima smisla.

V javnosti so se mnogi spotikali ob neslavnost slavnih tekmovalcev Big Brotherja. Da večine sploh nihče ne pozna, da v Sloveniji nimamo pravih zvezdnikov. Tudi sami ste se v svojih oddajah večkrat norčevali iz slovenske estrade. Ste zdaj kaj spremenili mnenje? V Sloveniji so zvezde, so slavni ljudje.

So bili v hiši? Bom povedal, kot mislim. Jaz se nimam za slavnega, se pa imam za prepoznavnega. Tako kot vsi stanovalci v hiši. Mogoče katerih izmed njih ljudje niso poznali ali jih imeli za zvezde. Jaz sem jih nekaj poznal, druge pa spoznaval v hiši.

Nekoč ste rekli, da je Damjan Murko eno izmed sedmih svetovnih čudes. Še vedno mislite tako? On je osmo svetovno čudo! On je fenomen samopromocije, jaz pravim vsaka mu čast. Ne vem, od kod črpa vso energijo za svoje početje. Jaz tega ne bi zmogel niti ne bi imel časa za kaj takšnega. Moram povedati, gospod profesor Murko, vaše predavanje v hiši Big Brother je bilo svetovno in želim vam mnogo uspehov na profesorski poti.

Ste se že seznanili, katere stvari iz oddaje so se ljudem zdele najbolj zanimive? Ustnice Urške Čepin in slavni prepir o siru. Že v finalni oddaji smo poslušali komad. Slišal sem nekaj odmevov, mnenj ljudi, slavni "delikatesni" dvoboj sem pa tako ali tako doživel na lastne oči (smeh). Imam svoje mnenje.

Ga ne boste delili z nami? Eh, kaj pa vem, to je bilo meni neko brezzvezno banalno kreganje, okoli katerega je nastal nek velik pomp. To ni moj nivo komunikacije, zato se v prepir tudi nisem vključil, če je to od mene kdo pričakoval. Je pa na nek način štosno in fajn je, da je Slovenija dobila neko kost za glodanje in hvala bogu v njej ni udeležen Činč.

Na začetku oddaje vas je zelo užalil sotekmovalec Zlatko, ker se je ponorčeval iz vašega prekmurskega naglasa, ko vas je prosil, da govorite slovensko. Bi se vašemu narečju zavoljo, denimo, lastne oddaje na nacionalni televiziji, kjer bi morali uporabljati knjižni jezik, lahko odpovedali? Činča v knjižnem jeziku si ne predstavljam. To ne bi bil več Činč. Zaradi govorice sem bil vedno prepoznaven. Za knjižno slovenščino bi potreboval par let šolanja in retoričnih vaj. Ne vem, tega si res ne predstavljam. Bil bi farsa samega sebe. Kar zadeva Zlatka – pravi, da me ni namerno užalil, o tem sva imela iskren pogovor in jaz mu verjamem na besedo.

Dejali ste, da vas moti, da se Prekmurje oglašuje izključno s štorkljami, gibanico in "cimpranimi" hišami. Se zdaj lahko z vami? Činč je trenutno verjetno najboljši izvozni artikel … Dobil sem ogromno odzivov iz Prekmurja. Tudi na POP TV-ju so mi rekli, da so v Prekmurju dobesedno ponoreli zaradi te oddaje. Ne samo zaradi mene, tudi zaradi Miša (Kontreca, op. p.), ki je poleg Kreslina tudi eden izmed izvoznih prekmurskih artiklov. Verjamem, da sem eden izmed bolj prepoznavnih Prekmurcev. Štorklje pa vse to sicer so neka tradicija, čeprav jaz najbolj prisegam na retash – zavitek.

Tako se imenuje tudi vaš bend, s katerim igrate parodije znanih popevk: D'Kwaschen Retashy. Že načrtujete vaje? Bo zdaj več nastopov? Hvala za to vprašanje! Ne, mi vaj ne potrebujemo, ker smo neke vrste glasbeni cirkus (smeh). Moram se pohvaliti, da smo v bodočnosti krepko razprodani.

Napovedujejo vam svetlo prihodnost na televiziji. V preteklosti nekako niste imeli sreče. Kljub viktorju, ki je potrdil, da ste med ljudstvom priljubljeni, ste se selili z ene lokalne postaje na drugo. Kje je težava? S šefi postaj? Morda sem za določene postaje nekakšen tabu. Sicer so ljudje iz večjih televizijskih postaj po dobljenem viktorju prišli do mene, me hvalili, ampak do konkretnejših dogovarjanj nikoli ni prišlo. Moja krivda to definitivno ni. Nisem pa človek, ki bi imel okoli sebe neke mentorje ali lobiste. Morda bi si moral najeti nekoga, ki bi bil moj dežurni "trkalec" na prava vrata.

Menite, da se vas je v preteklosti držala smola? V zadnjih letih ste bili večkrat v bolnišnici. Zaradi prometne nesreče, padcev, celo napadli so vas. Meni se takšne stvari dogajajo malce nepričakovano, malo sem si pa tudi sam kriv. Včasih prehitro stopim, evo, pa se zgodi. Vsaka šola nekaj stane, kaj pa jaz vem. Jaz se še pri kartah urežem, da je videti, kot da bi delal v mesariji. To se lahko samo meni zgodi.

Morda pa je po novem sreča na vaši strani? O tem malo pozneje, potem (smeh) ...

(Le nekaj minut po končanem pogovoru je Činč, med tem ko je s sebe snemal naš mikrofon, po naključju stal ravno nad kanalizacijo in majhen (sicer preprosto nadomestljiv) delček naprave se je v njenih globočinah izgubil za vedno.)