Jana Putrle Srdić: Razmišljanje o umetnosti je moj osnovni poklic

Po izidu njene prve pesniške knjige, Kutine (Aleph) leta 2003, je druga zbirka z naslovom Lahko se zgodi karkoli (Aleph) izšla leta 2007. Njena poezija je revijalno prevedena v več jezikov, izbor pesmi pa je v knjižni izdaji izšel v španščini. Kot gostja se je udeležila številnih domačih in tujih festivalov in branj.

O tematiki njenih knjig je pisalo več kritikov, Mojca Pišek je na primer v reviji Literatura zapisala: "Opravka imamo z jasnim in glasnim pesniškim aktom, ki postreže z veliko mero vsebinske preciznosti in je daleč stran od tega, da bi bil le intimen izliv. Na nek način dokazuje, da je v poplavi poezije in pesnikov mogoče ustvarjati intimno pesniško govorico, ki obenem govori o občem in skupnem, celo o družbenem."

Primož Čučnik je v isti reviji o avtorici zapisal: "Bolj (samo)ironično kot grenko sprejetje danega. Iskanje izgubljene avtentičnosti. Z zaupanjem v odrešujočo moč izkričanih besed. Z urbanimi temami. Mestno razsvetljavo." Lahko živite od svoje umetnosti? Ste bili v začetku svoje ustvarjalne poti prepričani, da boste lahko preživeli od umetnosti?

Preživljam se z različnimi deli, pisanje in prevajanje poezije ter pisanje kritiških tekstov pomeni zgolj dodatni zaslužek. Razmišljanje o umetnosti, tudi vizualni in filmski, ter ubesedovanje je moj osnovni poklic, ne glede na to, da se z njim ukvarjam v prostem času, saj je očitno nuja in ne družbena norma ali preživetveni ukrep. Nikoli niti nisem razmišljala, da bi se preživljala zgolj s pisanjem poezije.

S čim vse se ukvarjate oziroma ste se ukvarjali za preživetje? Kaj in do katere mere v tem kontekstu sprejemate kompromise – katero delo sprejmete, ki ni vezan na vašo osnovno dejavnost? Preživljam se s kulturno organizacijo, prevajanjem, lektoriranjem, masažo in še čim. Niti ne razmišljam posebej o delu na področju umetnosti, pisanje je soliranje, zunaj tega je pravzaprav bolje, da se ne ukvarjaš s teksti, kar pa seveda redkokateremu piscu uspe. Če nisi ravno hiperaktiven, se tvoja ustvarjalna energija po določeni količini napisanega dnevno izčrpa. Potem je bolje, da počneš nekaj povsem drugega, veliko je služb in poklicev, ki vsaj v nekem delu zahtevajo iznajdljivost in ustvarjalnost, pa nimajo veze z umetnostjo.

Koliko časa v vsakdanu vam ostane biti umetnostni delavec? Vsakdanja dejavnost za preživetje vsebinsko in formalno vpliva na vaše umetniške projekte? "Umetniška kondicija" pri tem trpi? Zame je branje del ustvarjanja, je generiranje idej, oblikovanje misli, kombinatorika, speljevanje razmišljanja na področje invencije. Branje, občutenje, razmišljanje, pisanje. O umetnosti razmišljam dnevno, sploh med vožnjami, sprehodi, premori. Pišem malo, časovno to skoraj ni omembe vredno. Vsakdanjost že vpliva, čeprav je "poezija vsakdanjosti" zame bolj formalen naziv, tisti "kako" je na videz banalen, "kaj" pa ostaja univerzalen. Pri tem je "kako" seveda bistvenega pomena, izraža filozofijo pripadanja malim stvarem, minljivosti, nepomembnosti.

Ste zaradi pogojev prisiljeni v prepogosto in intenzivno produkcijo umetnostnega dela? Ne, zaradi pogojev in predvsem popolne samoiniciative na področju ustvarjanja delam kvečjemu manj. S pojmom delo se ne strinjam popolnoma, čeprav želijo umetniki z njim ovrednotiti svoje početje, mu podeliti status. Velika plesna produkcija je gotovo tudi trdo delo. Igranje v filharmoniji je kdaj predvsem delo. Poezija delo? Predvsem razmišljanje. Kar ne pomeni, da je nekoristna ali da zanjo ni potreben čas.

Kako je s poklicem pesnika/pesnice v tujini? Kakšne vidite možnosti pri nas – sistem štipendij, umetniških rezidenc, kaj še? O tem nisem najbolje poučena, večina tujih pesnikov, ki sem jih srečala, občasno ali stalno opravlja še druge službe. Morda imajo status umetnika, honorarje, štipendije, ne vem pa, če kdo živi zgolj od poezije. Obstajajo različne vrste nagrajevanja, ki ti kupijo kos časa za ustvarjanje.

Ali so honorarji pri izdaji knjig zanemarljivi? Kaj vam izdaja knjige prinese v preživetvenem smislu? Recimo, da bi s honorarjem lahko skromno živela nekaj mesecev.

Vaši zbirki sta na prodaj v knjigarnah? Kakšni so pogoji založb in knjigarn, kako je z odstotki od prodanih knjig? Knjige so v knjigarnah, kupijo jih tudi knjižnice. Pri poeziji je honorar odvisen od subvencij in ne od prodaje. Tudi založba je pri izdajanju poezije odvisna od državnih subvencij, čeprav jo vedno več izdajajo tudi društva, zavodi, revije, očitno to, da se zadeva ne izplača, ne ustavi niti piscev niti izdajateljev.

Je biti umetnik le poklic ali tudi način življenja? Kako živite poklic v današnjem času? Poklic v smislu razvijanja identitete bolj kot preživljanja. Prej način razmišljanja kot način življenja. Pri komu je lahko tudi način življenja, moje življenje se niti ne razlikuje od povprečja.