Izšla knjiga o manj znanem taborišču smrti Jadovno

Gradivo za knjigo "Jadovno - kompleks ustaških logora 1941" je dr. Đuro Zatezalo zbiral od leta 1950 do leta 1991, ko je pobegnil s Hrvaške.

Študija in popis identificiranih žrtev Urednik knjige Jovan Mirković, višji kustos Muzeja žrtev genocida, ki je obenem založnik knjige, je na predstavitvi dela v četrtek v Beogradu povedal, da knjiga zajema študijo in popis identificiranih žrtev ter zbornik dokumentov s fotografijami in pričevanji preživelih.

Pred taboriščem Jasenovac Spomnil je, da je kompleks taborišč Jadovno deloval pred sistemom taborišč Jasenovac, kjer se je začelo sistematično uničevanje pripadnikov drugih religij in narodov v imenu ustvarjanja "čistega hrvaškega prostora in nacije". V Jadovnu je bilo od 11. maja do 22. avgusta leta 1941, ko so ga prevzele enote fašistične Italije, likvidiranih več deset tisoč Srbov in Judov, je zatrdil urednik.

Zatezalo je z vztrajnim raziskovanjem uspel dokumentirati likvidacijo več kot 40.000 moških, žensk in otrok, od tega 30.012 oziroma 95 odstotkov Srbov, 1998 oziroma pet odstotkov Judov in 113 Hrvatov in drugih antifašistov.

Sestavni del študije je poimenski seznam 10.502 žrtev, med njim je bilo 71 duhovnikov. Največ žrtev so umorili in vrgli v kraške jame, "bezdanke", je povedal Mirković.

"Zločini so bili takšni, da si jih človeški um ne more niti zamisliti"

Znanstveni sodelavec Inštituta za sodobno zgodovino dr. Milan Koljanin je spomnil, da so v komunistični Jugoslaviji resnico o 32 jamah na Velebitu odrivali s floskulo o bratstvu in enotnosti, vendar jih ni moglo skriti niti njihovo betoniranje. Morišča je v novi državi porasel plevel. Zagrebški profesor dr. Svetozar Livada je dodal, da so bili zločini takšni, da si jih človeški um ne more niti zamisliti.

Mesto smrti, strahot in težkih spominov Jadovno je mesto smrti, strahot in težkih spominov, je menil pisec knjige Zatezalo. Po nekaterih ocenah naj bi bilo tam žrtev do 120.000, medtem ko je takratna Jugoslavija navajala 1794 žrtev, je dodal. Jadovno je bilo odprto taborišče, kamor so žrtve privedli pred jame in jih tam pobili ali zaklali. Zatezalo je odkril, da je bilo samo v Gospiću likvidiranih 3865 ljudi. Zahvalil se je tudi metropolitu zagrebško-ljubljanskemu in cele Italije Jovanu za finančno pomoč.

V eni izmed dolin na Velebitu Novembra leta 2000 so v spomin na okoli sto pobitih Judov v taborišču Jadovno odkrili spominsko ploščo v preddverju Židovske občine Zagreb. Odkrila sta jo predsednik občine Ognjen Kraus in edini preživeli iz Jadovna Božo Schwartz. Jadovno je v eni od dolin na Velebitu, taborišče pa je bilo na 1250 m2, ograjeno z bodečo žico. Tam ni bilo nobenega objekta, ker daljše bivanje taboriščnikov ni bilo predvideno. V bližini je bila jama, v katero so ustaši metali žrtve, je tedaj spomnil Kraus

Tisoč ljudi na dan

Po njegovih besedah je Jadovno delovalo 90 dni, poleti leta 1941, v Gospić so tedaj dnevno pripeljali po tisoč ljudi. Zadnjo skupino so pobili avgusta. Največ žrtev je bilo Srbov, Judov in ostalih, ki niso bili po volji ustaškemu režimu.

Med judovskimi žrtvami je bilo največ mladine, ki so jo kot bodočo intelektualno elito ujeli na samem začetku genocida, je ob odkritju spominske plošče dejal Kraus. V Jadovnu so leta 1956 postavili spomenik kiparja Vanje Radauša v spomin na več tisoč žrtev, v začetku 90-ih let pa je bil porušen. Kraus je zato zahteval obnovo celotnega spominskega območja Jadovno.