Gradivo za uprizoritev Škofjeloškega pasijona odslej v arhivu gledališkega muzeja

Obenem so pripravili vse za kasnejšo televizijsko, odrsko in ulično postavitev v Ljubljani in Škofji Loki, ki pa nikoli ni zaživela. O tovrstnih prizadevanjih je danes spregovoril takratni urednik in režiser Aleš Jan. Posamezne prizore so igrali že leta 1930 Na predavanju v Slovenskem gledališkem muzeju z naslovom Da se ne pozabi je opisal prizadevanja za celostno uprizoritev tega najstarejšega v celoti ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je leta 1721 napisal loški kapucin Lovrenc Marušič oziroma pater Romuald. Posamezne prizore iz pasijona so na tedanjem Radiu Ljubljana igrali že leta 1930 v priredbi Nika Kureta, v začetku 90-ih let pa so se začeli pogovarjati o integralni različici. Pri besedilu so ostali zvesti prepisu, ki je leta 1987 izšel v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Premiera je bila 7. oktobra 1992 na tretjem programu in v Viteški dvorani Križank. To je bilo javno poslušanje, je povedal Jan.

Pasijonu dodali tudi glasbo

Pri radijskem projektu je sodelovalo 272 sodelavcev, nastopali so vsi slovenski igralci tistega časa ter radijski orkester, radijski zbor in radijski otroški zbor, ki so izvajali glasbo, ki jo je zložil Jani Golob. Škofjeloški pasijon naj sicer ne bi imel veliko glasbenih točk, vendar so se zaradi prenosa v medij odločili za nekaj glasbe. Ta "zvočna postavitev" je še istega leta izšla tudi na kaseti Založbe kaset in plošč RTV Slovenija.

V tem času pa se je porodila tudi ideja, da bi pasijon prenesli v odrsko oziroma scensko obliko. Z isto ekipo in glasbo so želeli pripraviti uprizoritev bodisi v Ljubljani bodisi v Škofji Loki. Po avtentičnih didaskalijah so izdelali mizanscenski tloris celotnega pasijona ter scenske osnutke za posamezne slike oziroma podobe, ki bi jih bilo treba odigrati na trinajstih točkah oziroma prizoriščih. Pripravljena je tudi režijska knjiga s posameznimi opisi scen, popisom rekvizitov in predvideno zasedbo.

Ljubljanske uprizoritve niso udejanjili Za procesijo v središču Škofje Loke so predvideli tri poti, vendar do realizacije ni prišlo. Prav tako niso udejanjili ljubljanske uprizoritve, ki jo je pripravil scenograf Andrej Stražišar in ki naj bi se vila od Križank prek Šuštarskega mostu, Magistrata, Prešernovega in Kongresnega trga nazaj do Trga francoske revolucije. Projekt se je po Janovih besedah zaustavil na administrativno-finančni ravni.

Bodo igro ponovno uprizorili leta 2009?

Ker pa so vsi elementi znani in ker je scenska glasba odkupljena, ne bi bilo dodatnih finančnih obveznosti, če bi kdaj prišlo do realizacije, je poudaril Jan. Ta je priznal, da gre za velik organizacijsko-izvedbeni zalogaj, ki so ga tedaj ocenjevali na okoli 650.000 nemških mark. Pasijonsko igro naj bi sicer, kot je znano, leta 2009 ponovno uprizorili v Škofji Loki.

Elaborat o Škofjeloškem pasijonu je Jan danes prvič javno predstavil. Vso dokumentacijo je nato izročil direktorju Slovenskega gledališkega muzeja Ivu Svetini.