Z gibanjem, plesom v kipu
Zavod za kiparstvo, ki je organizator natečaja in razstave Slovenska kiparska razstava, je letos kiparjem zadal nalogo ustvariti kip, v katerem bo prisoten gib v najširšem smislu besede. Razstava je pestra in gledalcu na ogled ponuja 34 skulptur, od mimetičnih del do abstrahiranih form, ki so izvedene v najrazličnejših materialih in snovnostih. Gibanje je v večini predmetov prisotno zgolj v metaforičnem ali pa vsebinskem smislu, a so oblikovalci forme dela zanimivo izpeljali.
Oživljanje materije
15. slovenska kiparska razstava ima v tokratni ponovitvi tudi mednarodne udeležence. Ob domačih kiparjih razstavljajo tudi avtorji iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Kakovost letošnje razstave se je dvignila. Še posebej zato, ker na razstavi razstavljajo tudi povabljeni avtorji, akademski kiparji Darko Golija, Boštjan Novak, Dušan Tršar, Alenka Vidrgar, Karl Vouk in Albin Stulin, ki je lanski dobitnik edine nagrade v Sloveniji, posvečene izključno kiparski umetnosti.
Ko govorimo o gibanju v umetnostnem delu, govorimo o tako imenovani kinetični umetnosti, ki označuje umetniške predmete, katerih deli se fizično gibljejo oziroma premikajo po prostoru ali zgolj ustvarjajo optično iluzijo samega gibanja. Izraz kinetičen v grščini sicer res pomeni gibanje, a ni vse zgolj v branju dela, gibanje in premike v prostoru je treba tudi vizualno zaznati. Gib je v sodobni umetnosti prisoten in se v samo delo vpenja kot del mehanizma ali pa kot forma sama. Seveda lahko gibanje zagovarjamo tudi s tega stališča, da gledalec sam ustvarja gibanje, s tem ko mora obhoditi kip, da ga lahko v celoti zazna, a zato še vedno ne moremo govoriti o kinetični umetnosti oziroma gibu v kiparstvu.