Ekskluzivni intervju: John Goodman

Čeprav je najbolj znan kot komik, – čemur se lahko zahvali vlogi v nekoč zelo priljubljeni nanizanki Roseanne ter nastopom v kultni humoristični seriji Saturday Night Live – je John Goodman v svoji bogati karieri nanizal vrsto različnih vlog, ki se spogledujejo z različnimi filmskimi žanri. Dovolj je, da vržemo pogled samo na nekaj zadnjih filmov, ki jih je posnel: posodil je svoj glas v animiranem filmu Čebelji film, igral v akcijskem spektaklu bratov Wachowski Speed Racer, trenutno ga lahko gledamo v kinih v romantični komediji Strastna Zapravljivka, na letošnjem Barlinalu pa je predstavil kriminalno dramo In The Electric Mist v kateri igra negativca.

Goodmanu velikokrat pravijo tudi 'druga violina', ker redko dobi vlogo glavnega junaka, a ta 'druga violina' pogosto preglasi tisto prvo. Najboljši primer za to so filmi bratov Coen, s katerima je Goodman sodeloval več let, kar je njegov status iskanega igralca še utrdilo: Arizona Junior, Barton Fink, Hula-hop, Veliki Lebowski, Kdo je tu nor?. Z obilnim in duhovitim Goodmanom smo se pogovarjali v Berlinu, kjer je predstavil že zgoraj omenjeni film, pod katerega se je podpisal francoski filmski veteran Bernard Tavernier. To je bila priložnost tudi za pogovor o življenju v New Orleansu po orkanu Katirna, o delu v Hollywoodu, karieri ...

Živite v New Orleansu – so spomini na orkan Katrina še vedno boleči in sveži?

Katrina je kot rak, s katerim morate živeti. Čas bo seveda zacelil rane, vendar bodo spomini vedno boleči. Domačini so močni in bodo to preživeli, vendar ostaja grenak priokus, da vlada zanje ni storila ničesar, ko je bilo najtežje.

Ste bili v New Orleansu, ko je udarila Katrina?

Takrat sem bil doma, a sem imel veliko srečo, ker sem uspel pobegniti še pravi čas. Po vrnitvi v mesto sem se odločil pomagati, kolikor sem le mogel. Darujem Rdečemu križu, mnogi so danes vključeni v različne programe socialne pomoči – ta katastrofa je zbližala ljudi.

Je danes to drugo mesto?

O, ja. Po Katrini je to drugo mesto, a hkrati isto. Rane so sveže in vidi se da duha mesta in njegovih prebivalcev ne morete uničiti. Katrina je bila naravni pojav, ki se redko pripeti, vendar posledice ne bi bile tako katastrofalne, če bi se ameriška vlada pravočasno odzvala. Ko se nekaj takega zgodi svetovni velesili, potem je težko verjeti, da se ni dalo ukrepati bolje – potem verjameš, da enostavno nikomur ni bilo mar za te ljudi.

Ko sem bil v New Orleansu in Louisiani dva tedna pred Katrino, sem imel občutek, da je to neka druga Amerika in isto so mi razlagali tudi domačini. Imate tudi vi tak občutek?

Louisiana, posebno njen južni del, je nekaj, kar popolnoma odstopa od ostale Amerike in upam, da bo tako tudi ostalo. Ljudje so drugačni, radi se drugače zabavajo, socialni duh je drugačen. Glasba, hrana, kultura so povsem drugačne od tistega, kar se šteje za 'ameriško'. To je posledica zgodovinskih okoliščin in mešanja različnih kultur, narodov, vplivov.

Kako dolgo že živite v New Orleansu?

V New Orleansu živim dvanajst let, tam sem se poročil in si ustvaril družino – danes lahko rečem, da je to moje mesto in moj dom. Eden izmed razlogov za to je tudi ta, da nisem želel, da bi moja hči odraščala v Los Angelesu oziroma v Hollywoodu, hotel sem se umakniti od filmskih poslov in industrije. New Orleans mi je bil vedno všeč, zato sem se odločil ustvariti dom prav v tem mestu.

Film In The Electric Mist (Izgubljeni v naelektreni megli) režiserja Bernarda Tavernierja je bil posnet v Louisiani in New Orleansu, v katerem vidimo posledice Katrine. Ste vlogo sprejeli zaradi lokalpatriotizma?

Med drugim je bil tudi to razlog, seveda pa mi je bila všeč zgodba in vloga – igram negativca in to je bilo precej zabavno. Pravzaprav v filmu igram samega sebe! (smeh) To je bila lepa priložnost za sodelovanje z znanim evropskim režiserjem, kakršen je Tavernier, bilo pa je tudi veliko zadovoljstvo igrati s Tommyjem Leejem Jonesom.

Gledalci vas doživljajo predvsem kot komika. Se tudi vi vidite v tej vlogi?

Rad imam komedijo, rad se zabavam, vendar se vidim v vlogi igralca. Zame ni pomembno ali igram v komediji, grozljivki ali drami, pač pa me zanima dobra zgodba, dobra vloga, dober scenarij, dober režiser ... vse tisto, kar je pomembno vsakemu igralcu. Zalo pomembno je delati z režiserjem, ki ve, kaj dela in katerega v tem poslu usmerjata iskrena ljubezen ter strast. Prav takšen je Tavernier, zato mi je bilo sodelovanje z njim v veliko zadovoljstvo.

Omenili ste, da hčerke niste želeli vzgajati v Hollywoodu. Kaj vas moti v tej tovarni sanj, kot Hollywood pogosto naslavljajo mediji?

Vse je pogoltnil posel – vse se vrti okrog denarja, uspeha in slave. Težnja po brezpogojnem uspehu, po tem, da si številka ena, je pripeljala do pošastnih razmer. To je postalo destruktivno in na splošno nima več nobene zveze z osnovno naravo igralskega in filmskega posla. To je postalo bolno okolje. To preprosto ni več okolje v katerem bi se počutil dobro, pa tudi t.i. zabavna industrija ni nekaj, kar bi imelo zvezo z mojim delom. Ne mislim pljuvati po komerkoli, ali se delati večvrednega – enostavno ne spadam v to okolje, prosti svojim občutkom pa se ne morem bojevati.

Vendar snemate tudi v Hollywoodu. V kinematografih vas pravkar gledamo v romantični komediji Strastna Zapravljivka ...

Povedal sem vam svoje splošno mnenje o Hollywoodu kot instituciji in kaj ta danes predstavlja, vendar to ne pomeni, da tam ni normalnih ljudi in filmov, ki se snemajo. Eden takih je tudi P. J. Hogan, režiser filma, ki ste ga omenili in ki se je izkazal kot zelo sposoben, spreten in pameten filmar. Verjetno ste gledali kakšnega od njegovih predhodnih filmov, kot sta Muriel se poroči ali Moj bivši se poroči. Ker sem mu zaupal, je bil on glavni razlog, da sem sprejel vlogo v filmu.

Tudi sami ste znani in slavni. Vas to moti?

Ne gre za to ali me to moti ali ne, ker to ni razlog, da sem postal igralec. Jaz obožujem svoje delo, zato ne morem dovoliti in se strinjati s tem, da je danes slava bolj pomembna in vrednejša od resne igralske kariere. To je tisto, kar me v Hollywoodu moti: glamur je postal več vreden od igralcev in stroke. To je sranje!

Kaj bo vaš naslednji projekt?

To in naslednje leto bom precej zaposlen s snemanji, trenutno pa pripravljam gledališko predstavo v New Yorku, Čakajoč Godota, česar se res veselim.