"Vse moje delo izhaja iz želje, da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre," je povedal terski kaplan Martin Čedermac, kot profesorju Viljemu Černu pravijo v njegovi Terski dolini.
Tam se danes, tudi in predvsem po njegovi zaslugi, še sliši slovenska beseda. A bitka zanjo - tam in tostran meje - še zdaleč ni končana. Pogovor s profesorjem, dobitnikom letošnje Štrekljeve nagrade, ki ga je pripravila sežanska Kosovelova knjižnica, je v Spacalovi galeriji vodila Tanja Bratina Grmek.
"Morali smo molčati in se skrivati"
Bogato življenjsko pot Viljema Černa so zaznamovale težke in boleče izkušnje nenehne borbe za slovenski jezik in ohranitev narečij. Predvsem po drugi svetovni vojni je bilo biti Slovenec v Terski dolini, v Benečiji, težko, se spominja Černo: "Vsak, ki se je oklical za Slovenca, je bil deležen ustrahovanja, ki je bilo prisotno na vseh koncih. Morali smo molčati in se skrivati."
"Za naše kraje je oblast neposlušna"
Pritisk italijanske države Slovenci na drugi strani meje občutijo še danes: "Naša dvojezična šola Italijane moti, ker jim predstavlja konkurenco. V šoli učimo italijanščino, slovenščino, angleščino in tudi nemščino. Naša šola je živa. Njihova pa je zaostala." Italija na evropski ravni sicer z manjšinami nima težav, vendar v resnici temu ni tako, zatrdi Černo: "Za naše kraje je oblast neposlušna. Še več, politiki uporabljajo šovinizem do slovenstva, da si pridobivajo glasove na volitvah."
Vse vendarle ni tako črno
V nasprotju z Italijo pa Slovenija upošteva svoje manjšine in vedno bolj predstavlja zgled države, ki ji je uspelo ustvariti najboljše pogoje za svoje državljane, medtem ko Italiji to ne uspeva. Prepričan je, da bi morali ljudje ob meji znati jezik sosedov, zato je Černo kritičen: "Ravno zato bodo Italijani začeli zaostajati za Slovenijo. V Trstu se tega že zavedajo, zato obujajo nacionalizem in sovraštvo." Ni pa vse tako črno, v zadnjem času namreč opažajo porast Italijanov, ki se želijo učiti slovensko, kar je bilo še pred nekaj leti povsem nepredstavljivo.
Černo je bil eden od ustanoviteljev KD Ivan Trinko
Viljem Černo je bil eden od ustanoviteljev kulturnega društva Ivan Trinko leta 1955 in tudi njegov prvi tajnik. Društvo je pomembno prispevalo k ohranjanju slovenskega jezika in oživitvi dogajanja v dolini. Sprva je opravljal učiteljski poklic, kasneje pa je bil dolga leta predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu.
4
