Celeia – mesto pod mestom: celjski Pompeji

Edinstveno arheološko najdišče v Sloveniji Celeia – mesto pod mestom je edinstveno arheološko najdišče v Sloveniji, ki domuje v podzemlju današnjega Celja. "Arheologi so na začetku obnovitvenih del Knežjega dvora naleteli na največje, najlepše, najimenitnejše ostanke antičnega mesta Celeja, razstava v kleti Knežjega dvora pa je danes največja predstavitev ostankov Celeje in situ. Obiskovalci si lahko ogledajo največji del tlakovane rimske mestne ulice na Slovenskem, ostanke dveh rimskih vil, rimskega obzidja, mestnih vrat, čudovite kipe, freske, ostanke srednjeveške palače in še marsikaj drugega," mamljivo zvenijo besede Damirja Žeriča, poznavalca Celeje in vodnika po razstavi, ki kamnitim ostankom antičnega mesta vdihne dušo in meso ter celjsko podzemlje zapolni z zgodbami.

"Avtocesta" med Akvilejo, Emono, Celejo in Petoviono Osrednji magnet razstave je tlakovana rimska mestna ulica iz 3. stoletja, ki je – široka dobrih šest metrov, skupaj z obcestnima jarkoma in pločnikoma pa 14 metrov – tekla v smeri zahod–vzhod. Rimska cesta se ne sveti na jasnem nočnem svodu nad Celjem, ampak v podzemlju tretjega največjega slovenskega mesta, zaradi odvodnjavanja pa je "gospa" častitljive starosti danes nekoliko valovita. "Stalno vzdrževana prevozna površina je bila za tiste čase prava avtocesta, ki je povezovala Akvilejo, Emono, Celejo in Petoviono. Poteka pod današnjo Gosposko ulico, pod katero je ohranjena rimska kanalizacija, ki je še vedno delno v uporabi," razloži Damir in pokaže na bližnji pokrov rimskega kanalizacijskega jaška.

V Celje namesto v Pompeje Pod rimsko "avtocesto" se skrivajo ostanki najstarejše rimske ceste iz sredine 1. stoletja, "torej sto let po Asteriksu in Obeliksu, za lažjo časovno orientacijo", na delu vozišča katere so še danes vidni ostanki kolesnic, "podobno kot v Pompejih, s tem da lahko privarčujete 200 evrov za vozovnico in obiščete Celejo". Pot bo res precej krajša in cenejša, Damir pa brž navrže, da lahko tudi ob freskah iz 1. stoletja, ki so edine in situ postavljene rimske freske v Celju, potegnemo vzporednice s pompejskimi freskami, imitacija arhitekturnih elementov v rdečkasti barvi pa je dokaz o barvitosti antike.

Rimsko cesto sta objemali severna in južna vila. V 21. stoletju ostanki atrijskih lepotic pričajo o poselitvi in živahni obrtniški dejavnosti znotraj njunih zidov v obdobju od 1. do 4. stoletja. V bližini severne rimske vile je stal forum, središče antične Celeje, kjer danes najdemo trg Celjskih knezov in zahodni del Prešernove ulice, zasebni prostori te vile pa segajo vse do današnje stavbe Mestne občine Celje.

Troia secunda Celeja si ni zaslužila le primerjave s Pompeji, ampak tudi s Trojo, saj jo je v času, ko je na ruševinah antične Celeje raslo srednjeveško Celje, slavni popotnik Paolo Santonino poimenoval Troia secunda – mala Troja. K temu so ga nagovorili številni čudoviti marmorni ostanki, ki še danes osupnejo s svojo nedolžno belino. Eden najveličastnejših eksponatov je marmorni kip rimske dame s konca 1. ali iz 2. stoletja. "Grofje Celjski očitno niso bili samo dobri 'politiki in gospodarstveniki', če lahko temu tako rečem, ampak tudi ljubitelji in meceni kulture in umetnosti. V duhu renesanse, torej odkrivanja antike in varovanja starodavnih spomenikov, so ta kip vzidali v nišo pri glavnem vhodu v palačo in ga postavili na ogled, zato ga uvrščamo med najstarejše lapidarne postavitve pri nas. To je lep dokaz, da bi se dvor grofov Celjskih lahko razvil v glasnika renesančnih idej na Slovenskem."

Protiutež ženskemu kipu sta marmorna torza vojaških cesarjev na prehodu iz 1. v 2. stoletje, ki pa so ju z izumrtjem cesarskega kulta in z naraščajočim vplivom krščanstva v 4. stoletju uporabili kot gradbeni material za temelje poznorimskega stolpa. Pri gradnji mestnih vrat so prebivalci v duhu improvizacije uporabili vse, kar so imeli pri roki – ostanke foruma, svetišča, grobnic, kipe … Z gradnjo obzidja in mogočnih mestnih vrat s stolpoma se je vhod v mesto s 14 zožil na štiri metre, kot osnova za gradnjo srednjeveškega stolpa pa so služili tudi ostanki rimskega obzidja iz časa pozne antike, ki se je šopirilo z debelino šest metrov in višino osem metrov, a kljub svoji veličini s prihodom Gotov, Hunov in nazadnje Slovanov konec 6. stoletja, ni ustavilo zatona antične Celeje.

"Che bello!" Zadnji arheološki ostanek antične Celeje pred prihodom Slovanov je izjemno dobro ohranjen nagrobnik domnevno celjskega škofa Gavdencija. Plošča z začetka 6. stoletja z izklesanimi Gavdencijevimi začetnicami, njegovim škofovim znamenjem in dvema pavoma kot simbolom nesmrtnosti in moči je edini škofovski napis, ki izvira iz nekdanje rimske province Norik in dokazuje, da je bila Celeja škofijski sedež.

Razstavo Celeia – mesto pod mestom si je trenutno mogoče ogledati v času javnega vodstva ob sobotah ob 11. uri, kmalu pa bo – opremljena z informativnimi tablami v slovenščini in angleščini – kot stalna razstava na ogled vse dni v tednu. "Ogled razstave se v podzemnem hladu poleti prileže namesto sladoleda, kljub nižjim temperaturam pa vam bo ob odličnih vodnikih tako toplo pri srcu, da boste odvrgli še tisto, kar boste imeli oblečeno," iz svoje zabavne kože ne more Damir, ki še vprašanju o odzivu obiskovalcev doda šaljivo – a realno – noto: "Ko pridejo Italijani, ki se doma na vsakem koraku spotikajo ob rimske spomenike, navdušeno vzdihujejo Che bello!"