Častni odbor za Trubarjevo obletnico se je sestal na Rašici

Na ta način so hoteli pokazati privrženost dejavnostim v Trubarjevem rojstnem kraju, je po seji povedal predsednik republike Danilo Türk, ki odbor vodi. Rašica bo namreč, kot je dodal, s Trubarjem živela vse leto. Na Rašici bodo prireditve v spomin na Trubarjevo obletnico potekale vse leto, glavna bo junija, ko bodo obeležili njegov rojstni dan.

Odbor je v približno eni uri pregledal delo, ki je bilo doslej opravljeno, in zlasti dejavnosti, ki jih pripravljajo. Teh bo veliko, posvetili pa so jim tudi posebno publikacijo. Predvidena so nova posvetovanja, ki jih sprva niso načrtovali in ki bodo osvetlila Trubarjev prispevek z novih zornih kotov, na primer povezavo med njegovim pomenom za slovensko kulturo in njegovim deležem v velikih družbenih spremembah v Evropi, je povedal Türk. Poleg tega so videli knjigo, ki jo je Slovenija pridobila z nakupom v Izraelu, to je izvirni tekst Trubarjevega prevoda sklepnega dela novega testamenta.

Türk: Trubarjeva obletnica je idealna priložnost za dvig nacionalne zavesti Türk meni, da je Trubarjeva obletnica idealna priložnost za dvig nacionalne zavesti. Trubar je namreč s svojim delom dokazal, da je lahko nekdo hkrati zelo pomemben za slovenski narod, saj je postavil temelje slovenske pisne kulture, in hkrati pomemben evropski intelektualec, saj je bil udeležen v velikih evropskih razpravah svojega časa. "In ravno to sporočilo Trubarjevega prispevka je važno za današnji čas. Danes Slovenija predseduje Evropski uniji, ampak hkrati tudi utrjuje svoje domoljubje," je dejal predsednik.

"Trubarjevo delo je pripomoglo k temu, da smo Slovenci danes to, kar smo" Trubarjevo delo je po Türkovih besedah pripomoglo k temu, da smo Slovenci med prvim ducatom evropskih narodov, ki je imel Biblijo v svojem lastnem jeziku. Tako je Trubarjevo delo pomagalo umestiti slovenski jezik med zgodnje popolnoma razvite evropske jezike. Ta umestitev med formirane kulturne jezike Evrope pa je pripomoglo k temu, "da smo Slovenci danes to, kar smo, da smo med popolnoma razvitimi evropskimi narodi, ki lahko sprejemajo najpomembnejše evropske izzive, kot je na primer predsedovanje Evropski uniji", je še dodal.

Po seji, ki sta se je med drugim udeležila tudi minister za kulturo Vasko Simoniti ter predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, se je predsednik republike vpisal v spominsko knjigo.