Borštnikov prstan Aleksandru Valiču

Za predstavo Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem v izvedbi ljubljanske Drame je bil za najboljšo režijo nagrajen tudi Francois-Michel Pesenti.

Drolčeva in Mandić nagrajena za vlogi Za vlogi v zmagovalni predstavi 43. Borštnikovega srečanja (BS) sta bila nagrajena Veronika Drolc, ki je odigrala Katico, in Marko Mandić za vlogo Friderika Wetterja, grofa Strahlskega. Ostale tri od petih enakovrednih igralskih nagrad so prejeli Janko Petrovec za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v predstavi Samomorilec v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst, Jernej Šugman za vlogo Tita Andronika v predstavi Tit Andronik v izvedbi ljubljanske Drame in Tadej Toš za vlogo Jeana v predstavi Nosorogi v izvedbi Drame SNG Maribor.

Nagrada za mlado igralko Arni Hadžialjević Nagrada za mlado igralko je pripadla Arni Hadžialjević za vlogi Margerite v predstavi Osvajalec v izvedbi ljubljanske Drame in Lenke v predstavi Raztrganci/Učenci in učitelji v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in E.P.I. Centra in koprodukciji Cankarjevega doma Ljubljana.

Tri enakovredne nagrade za druge dosežke so prejeli ustvarjalci predstave Raztrganci/Učenci in učitelji, ki so bili nagrajeni za idejni in receptivni premik, Leo Kulaš za kostumografijo v zmagovalni predstavi Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem in Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbo v predstavi Mlado meso v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča.

Nagrado Dominika Smoleta je dobil Primož Vitez Nagrado Dominika Smoleta za prevod in dramaturgijo je prejel Primož Vitez za prevod drame Eugena Ionesca Nosorogi in dramaturgijo njene uprizoritve. Nagrado za gledališke inovacije in estetski preboj pa je strokovna žirija 43. BS v sestavi Blaž Lukan, Mario Brandolin, Gregor Butala, Maja Haderlap in Mojca Jan Zoran, ki je izbirala med 11 tekmovalnimi predstavami, dodelila Janezu Janši za koncept in režijo Slovenskega narodnega gledališča v izvedbi Maske Ljubljana.

Žirija soglasna Kot je na razglasitvi nagrad v vlogi predsednika strokovne žirije povedal Lukan, je žirija podelila vse nagrade, svoje odločitve pa je sprejela soglasno. Soglasna v svoji odločitvi je bila tudi žirija za Borštnikov prstan v sestavi Tone Partljič, Rapa Šuklje in Peter Ternovšek.

Izbor predstav ustrezno odraža stanje v sodobnem slovenskem gledališču Po besedah Lukana žirija ugotavlja, da izbor tekmovalnih predstav, ki ga je pripravila selektorica Barbara Orel, kljub svojevrstni žanrski dinamiki - ali pa ravno zaradi nje - povsem ustrezno odraža stanje v sodobnem slovenskem gledališču. Lukan je poudaril, da se žiriji zdi posebej pomembno dejstvo, da je v programu BS zastopana tudi produkcija, ki nastaja zunaj javnih zavodov oziroma z njimi zgolj sodeluje.

Pri tem je žirija imela v mislih uprizoritvi Slovensko narodno gledališče ter Raztrganci/Učenci in učitelji, ki, tako žirija, "morda ravno zaradi svoje neinstitucionalne pozicije s toliko večjo, nedvoumno in angažirano močjo nagovarjata občinstvo tudi v polju družbenega in političnega".

Valič vedno med favoriti Po besedah Partljiča, ki je tudi predsednik sveta BS, je bil Aleksander Valič "vedno med tistimi zadnjimi imeni, ki so jih vse dosedanje žirije imele pred seboj na mizi". "Priznam, da sem tudi sam njegovo ime malo odrival, čeprav nisem nikoli dvomil, da si Valič nagrado zasluži," je dejal. Kot je opozoril, je bila letošnja srečna okoliščina 60. obletnica filma Na svoji zemlji, ki je Valiča - ta bo prihodnje leto praznoval 90. rojstni dan - vrnila v zavest gledalcev.

"Ljudski igralec z veliko humorja" Partljič je poudaril, da je Valič predvsem "ljudski igralec z veliko humorja". "Zelo malo je igralcev, ki imajo dar, da na kvaliteten način ljudi nasmejejo. Dober smeh v teatru je isto kot katarza v tragediji. Za to so poklicani samo nekateri igralci in Valič je med njimi," je dejal. Kot je še dodal Partljič, se mu je z izbiro Valiča za letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana "odvalil od srca eden največjih kamnov".

Valičeva življenjska zgodba Valičeva življenjska zgodba pojasnjuje kov njegovega igralstva. Rojen je bil komaj pol leta po koncu prve svetovne vojne v Gorici, na slovenskem ozemlju, ki je pripadlo Italiji. Po italijanski okupaciji "Ljubljanske pokrajine" v drugi svetovni vojni se je zgodaj priključil narodnoosvobodilnemu boju in postal kot partizan član Frontnega gledališča VII. korpusa.

"Sandi" je svojo igralsko pot nadaljeval v Ljubljani. Tod se je začel njegov strmi igralski vzpon, spoznali smo tistega Valiča, ki ga iz povojnega pol stoletja ljubljanske Drame ne moremo odmisliti. Bil je nadaljevalec ne toliko Borštnikove kot Verovškove linije, umetniškega opusa danes premalo znanega Borštnikovega učenca, ustvarjalca prvenstveno komičnih vlog.

Igralec, ki ga poznajo vse generacije Slovencev Valič je igralec, ki ga poznajo vse generacije Slovencev. Starejša in srednje generacije se ga po vsej Sloveniji iz najstniških let spominjajo po filmih. Nastopil je v 15 slovenskih filmih, v osmih med njimi v pomembnih vlogah, od letos 60-letnico praznujočega prvega povojnega slovenskega celovečerca Na svoji zemlji in še naprej v Štigličevih filmih, primorski komediji Tistega lepega dne in partizanski Ne joči, Peter.

"Slovenski kulturi in posebej Borštnikovemu srečanju je v čast in ponos, da prejema letos Borštnikov prstan umetnik, ki je na našem odru polnovredno uveljavil privržence velikokrat zapostavljenega smejavega obraza gledališke maske, partizan in član Frontnega gledališča, ki je prinašalo kulturo, sprostitev in ozaveščanje podeželju v najtežjem času druge svetovne vojne, in eden od pionirjev tržaškega gledališča, stebra slovenske kulture na nacionalno izpostavljenem teritoriju," je razmišljanje o Valiču sklenila Šukljetova.

Letos na ogled 11 predstav V tekmovalnem sporedu je bilo letos na ogled 11 predstav iz šestih gledaliških hiš. Ljubljanska Drama se je predstavila z Osvajalcem v režiji Dušana Jovanovića, predstavo Katica iz Heilbronna v režiji Francois-Michela Pesentija in Titom Andronikom v režiji Diega de Bree. SNG Maribor je po lanski odsotnosti tokrat nastopil z Lepo Vido v režiji Sebastijana Horvata in Nosorogi v režiji Vita Tauferja. Vse ostale gledališke hiše so imele po enega kandidata za nagrade.

SNG Nova Gorica je na 43. Borštnikovem srečanju uprizorila Skrivne strahove na javnih krajih v režiji Ivane Djilas, na sporedu je bila koprodukcija EPI Centra, Gledališča Ptuj in Cankarjevega doma Raztrganci/Učenci in učitelji v režiji Sebastijana Horvata, Slovensko mladinsko gledališče se je predstavilo z Mladim mesom v režiji Ivice Buljana. Slovensko stalno gledališče iz Trsta je sodelovalo s predstavo Samomorilec režiserja Eduarda Milerja, Zavod Maska iz Ljubljane s predstavo Slovensko narodno gledališče v režiji Janeza Janše, Mestno gledališče Ljubljansko pa z muzikalom Goslač na strehi režiserja Stanislava Moše.

V znamenju 150. obletnice rojstva Borštnika Letošnje 13-dnevno festivalsko dogajanje je zaznamovala 150. obletnica rojstva gledališkega umetnika Ignacija Borštnika (1858-1919). Ves čas festivala je bila tako v SNG Maribor na ogled razstava Dunaj bi bil lahko ponosen nanj, ki jo je pripravil Slovenski gledališki muzej.