Bajadera – pravi baletni posladek (foto)

Slovenski obiskovalci so si baletno pravljico sicer prvič ogledali v Mariboru leta 2003, lani pa je bila del repertoarja za sezono 2009/10. Razkošna predstava zahteva velik korpus vrhunskih baletnikov, zato je bilo mogoče Bajadero, ki jo na oder postavljajo le največje in najuglednejše ustanove po svetu, organizirati in izpeljati le v koprodukciji tako mariborske kot ljubljanske baletne hiše. Tudi ustvarjalci predstave slovenske uprizoritve so spoštovali tradicijo in balet pripravili v dosledno klasični maniri. Na to bi lahko nekateri gledali vzvišeno, a spoštovanje tradicije govori vedno znova privlačni Bajaderi v prid.

Sinteza glasbene in plesne umetnosti

Romantični balet tudi več kot 130 let po svoji prvi uprizoritvi v Sankt Peterburgu ostaja primer čudovite sinteze glasbene in plesne umetnosti. Tudi predstava sama je dovršena sinteza koreografskega prispevka v Rusiji živečega Francoza Mariusa Petipaja, ki je s plesom postavil ogledalo glasbi avstrijskega skladatelja Ludwiga Minkusa. Klasična baletna glasba se tako zlije s posameznimi vlogami plesalcev in je v nenehnem dialogu z njihovimi gibi, ki jih intuitivno vodi.

Pri nas je koreografijo po izvirni koreografiji Petipaja pripravil Rafel Avnikjan, dirigentsko paličico pa je tokrat držal Mihail Sinkevič. Poleg plesne predstavo odlikuje tudi zahtevna scenska postavitev (scenograf Juan Giullermo Nova), ki s pomočjo kostumov (kostumograf Luca Dall Alpi) odraža mističnost srednjeveške kastne Indije in zaokroža uprizoritveno estetiko.

Tragični ljubezenski trikotnik V Ljubljani se je tokrat v vlogi Nikije predstavila Regina Križaj, v vlogi Gamzati Gabriela Stojanova in v vlogi Solorja Matthew Golding. Ljubezenska trikotnika plesnih protagonistov se razpleteta v zaporedju treh dejanj in štirih slik.

V prvih dejanjih plesalka (bajadera) Nikija zavrne Brahmana (v grozeči in na odru zelo močni podobi Tomaža Horvata), saj ljubi vojščaka Solorja. A ta je zaročen z radževo hčerjo Gamzati, ki na svoji poroki tekmici pripravi usodno kačje presenečenje. Ljubezensko tragedijo zaokroža zadnje dejanje, Sonorjev privid Nikije v kraljestvu senc.

S svojim mojstrstvom je izstopal predvsem kanadski plesalec Matthew Golding, vrhunski v baletnih solih. Dolg aplavz so si zaslužili tudi plesalci v ognjenem plesu (solista Barbara Marič in Lukas Zuschlag), baletke iz plesa senc (Tjaša Kmetec, Olga Andreeva, Urša Vidmar) ter hladni in privlačni zlati idol (Iulian Ermalai).

Na vsak plesni presežek se je pridno (včasih že preveč) odzivalo občinstvo, ki je dodobra zasedlo le parter Gallusove dvorane, medtem ko so sedeži na prvem in drugem balkonu večinoma samevali. Kljub temu, da so predstave sredi tedna za obiskovalce manj privlačne, je to škoda, saj si vizualno impresivna uprizoritev s pravimi plesnimi poslasticami zasluži občudovanje.

Več fotografij: