Ali država spodbuja sponzorstva v kulturi?

Vendar si udeleženci posveta niso bili enotni, ali so olajšave takšne, da vlaganja v kulturo v obliki sponzorskih in donatorskih sredstev vzpodbujajo ali ne. Kot je uvodoma povedal član sveta Miran Mohar, ki je sejo vodil po pooblastilu predsednika sveta Mirana Zupaniča, so točko na dnevni red uvrstil na njegov predlog in predlog Matjaža Zupančiča. Tema je po njegovih besedah sicer aktualna že dlje časa, a je kritično maso za obravnavo na Nacionalnem svetu za kulturo dosegla šele v tej sestavi.

Mohar: Ta tema je v Sloveniji še vedno tabu Sicer pa je po Moharjevih besedah na slovenski umetnostni sceni to še vedno tabu tema, saj se zdi na eni strani "prebanalna, da bi se z njo ukvarjali umetniki, in na drugi prezapletena". Omenjena tema je tudi sicer le redko predmet razprav v Sloveniji pa tudi v celotni Vzhodni Evropi, medtem ko je na Zahodu slika povsem drugačna, je poudaril Mohar.

Kot je dejal, bi bilo v Sloveniji predvsem potrebno ustvariti sistem, v katerem bi lahko mali producenti sredstva črpali ne le iz državnega in občinskega proračuna, ampak tudi iz drugih virov. Sponzorjem so namreč zanimivi predvsem večji dogodki. Manjši dogodki, ki so lahko tudi zelo pomembni in dragoceni, jih, ker pritegnejo premalo občinstva, ne zanimajo.

"V Sloveniji manjkajo tudi vsakršni kriteriji" Kot enega od virov za dodatna sredstva je Mohar izpostavil evropske fundacije, na katere se obračajo tudi slovenski umetniki. Odgovor na vprašanje, zakaj fundacij, kot je denimo zbirka Essl v Avstriji, nimamo tudi v Sloveniji, je po njegovem prepričanju v drugačnih tradicijah. Opomnil je še na pomanjkanje vsakršnih kriterijev v Sloveniji, ki bi, tudi kar zadeva finančno podporo, odličnost ločili od povprečnosti ali celo podppovprečnosti.