Zakaj je Fidži popularen, Tonga pa ne

Letos je Slovenija končno pristala na seznamu Lonely Planeta kot potovalni cilj, ki se najbolj izplača – best value. Poleg Ria, Göteborga, Kambodže, Bolivije, Nepala, Portlanda v Oregonu, Gruzije, Namibije in Španije. Pri zadnji stavijo na razsuto gospodarstvo in krizno nizke cene hotelov. Ni znano, ali so nas v resnici želeli uvrstiti na pomembnejši seznam top 10 držav leta 2013, pa so se zmotili in tja zapisali Slovaško. Poleg Črne gore. Če sta ti dve državi za večino popotnikov res eksota, je neverjetno, da se med destinacije leta uvrščata Dominikanska republika in Turčija, ki sta že preplavljeni z množičnim turizmom.

Dejstvo je, da so tudi med popotniki trendi. Nekaj časa je popularna ena država, nato spet druga. Zemljevid popotnikov je kar predvidljiv. Masa nahrbtnikarjev se vali po ustaljenih poteh. Zato je off the beaten path še vedno mogoč.

Recimo – že nekaj let je strahovito popularen Jemen, sosednji Oman pa ne. Pa je ravno tako lep, s spektakularnimi soteskami in neskončno puščavo, res pa je, da se tam ne sme kaditi kata in da ni pridiha nevarnosti, ker ne ugrabljajo turistov.

Nadalje: ko sem potovala po Novi Zelandiji, so me začudeno spraševali, da zakaj grem potem na Tongo, če pa vendar vsi od tam letijo na Fidži. Ja, ne vem, ker sem pri trinajstih gledala dokumentarec o debelem kralju Tonge (ki je umrl leto dni, preden sem prišla tja), o Fidžiju pa sem imela stereotipno predstavo, da je okupiran s turisti (kar se je pozneje izkazalo za neresnično). In na moje vprašanje Novozelandcem, da zakaj pa oni ne gredo pogledat te Tonge, saj je le uro in pol leta stran, so mi zagotovili, da zato, ker vsi čarterji letijo na Fidži in Cookove otoke. V šestih tednih nisem srečala niti enega Novozelandca, ki bi bil na Tongi (razen imigrantov s Tonge, seveda).

Najbolj zagonetno pa je bilo leta 1991 v Moldaviji, Ukrajini in Rusiji. Države v razsulu po razpadu Sovjetske zveze, štirje nori nahrbtnikarji pa se potikajo po železniških postajah in hočejo na Jalto, pa potem še naprej v Volgograd. Nenehno smo morali odgovarjati na vprašanje, zakaj smo prišli tja, saj je vendar pri nas doma lepše. Ja, zakaj? Ker smo nekega popoldneva odprli zemljevid Evrope in odkrili Moldavijo. "Glej, kaj pa je to? A gremo pogledat?" In smo šli. Kaj ni to bistvo potovanja? Ena sama radovednost. Ne glede na lestvice in priporočila potovalnih gurujev.