Torek, 29. 12. 2009, 13.00
8 let
Vse poti vodijo v Rim
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Že tako obupen rimski promet je še za spoznanje hujši in Rimljani, vajeni metroja, so izgubljeni, saj ne vedo niti, na katero številko avtobusa morajo, še manj pa, kako jih bo ta avtobus pripeljal do tja, saj so pota rimskih mestnih avtobusov res zapletena. Namenjen sem do Koloseja, a znajdem se pri Španskih stopnicah, ki kljub sončnemu decembrskemu dnevu samevajo. Stopnice kot stopnice. Ne razumem čisto, zakaj so tako opevane, a vse bolj se mi dozdeva, da zaradi tiste znamenite vsakoletne modne revije, ki jo tu priredijo in pa zardi butikov z imeni velikih italijanskih modnih oblikovalcev ob vznožju stopnic.
Nikjer pa nobenega predbožičnega ali prednovoletnega vzdušja. Grem do fontane Trevi, kjer se mlade Japonke sladkajo z italijanskim sladoledom ter naprej do Pantheona. Na trgu pred znamenito zgradbo samevajo kavarne, v katere natakarji vabijo na happy hour. Šele na Piazzi Navona me pričaka malo več živahnosti. Trgovci prodajajo ciambelle, velike križance med krofi in flancati ter zapeljive pečene marone. Pa tudi ogromno krame, ki je čisto nepotrebna, a jo znajo Italijani tako lepo ponuditi, da te že skoraj premami. Simpatičen staromoden vrtiljak z lesenimi konjički vabi otroke na vožnjo.
Zvečer na Via Coronari le najdem malo lučk in prijetno je tavati po ulici ter si ogledovati izložbe z nedosegljivimi kipci, slikami in starinami. Ura je osem zvečer in vrnem se na Piazzo Navona, željan kuhanega vina in prepričan, da mora tam sedaj kar vreti od življenja. A presenečenje – trgovci počasi pospravljajo in zapirajo svoje stojnice, redki otroci pa svoje starše prepričujejo še v zadnjo vožnjo z vrtiljakom. Šele sedaj dojamem, zakaj Italijani tako množično hodijo v prednovoletno Ljubljano.
Naslednje jutro ves izgubljen vozim gor in dol po rimskih ulicah. Rad bi ubežal rimski prometni norišnici, zato je še tema, za povrhu vsega pa pada dež. In moj navigacijski sistem že deset minut išče in išče satelite. Vse poti vodijo v Rim, zato tudi ni bilo težko najti hotela v Rimu. Ven iz Rima pa je očitno precej težje.
