Saint-Denis, trebuh Pariza

Ženske v pisanih afriških oblekah, z umetelno kot klobuki zavezanimi rutami. Pa druge, od glave do pet odete v črno. Fantje črnih zalizanih las v belih supergah in prevelikih kavbojkah. Otroci, črni kot noč, ki se držijo kril svojih mam. In hrana – hrana na stojnicah, ki jo drugje v Evropi redko vidite. Zelene banane, sveži dateljni, tropsko sadje vseh mogočih barv, tapioke in jami, sveži čiliji vseh mogočih oblik in največji izbor maroških in tunizijskih oliv, kar si ga lahko zamislite. Ob tržnici pa trgovinice, založene z vsem potrebnim za kuhanje hrane posameznih etničnih skupin, kupi oblek in kozmetičnih preparatov iz eksotičnih dežel za eksotične polti in lase. Trikrat na teden se ploščad pred baziliko spremeni v največji pariški trg. Na tržnici v pariškem predmestju Saint-Denis se počutite kot svetovni popotnik.

No, če ste v Parizu res zašli v Saint-Denis, potem že niste navaden turist. Je že res, da ima predmestje to znamenito kraljevsko nekropolo, a slovi tudi kot okrožje z najvišjo stopnjo kriminala ne le v Parizu, kar v Franciji. Zakaj? Ravno zaradi tega, kar ponuja tržnica – zaradi priseljencev. Med prebivalci predmestja je več kot 40 odstotkov imigrantov, ki so bili rojeni zunaj Francije, preostali pa so njihovi otroci. Natrpani v bloke, z visoko stopnjo brezposelnosti so prava tempirana bomba, ki občasno eksplodira in v protestih zažge nekaj avtomobilov. Nekatere ulice Saint-Denisa so res kot geto, a če odmislite vse to, je Saint-Denis skorajda nujen obisk za vsakogar, ki v Pariz ni prišel iskat le rdečega vina v bistrojih Montmartra in ostankov pariške romantičnosti. Pariz danes se dogaja v Saint-Denisu. In že nekaj uric na nori tržnici je dovolj, da uzrete njegov pravi obraz.

Aja – morebiti pa zaidete v Saint-Denis na tekmo nogometa ali ragbija. Tam namreč domuje tudi osrednji francoski stadion Stade de France.