S policijskim spremstvom na kolumbijski razglednik

Spektakularen vzpon do belih varuhov Calija Kljub podečim se meglicam po deževni noči in prekipevajoči vlagi v zraku jo mahnemo na Cerro de las Tres Cruces, razgledni vrh nad kolumbijskim mestom Cali, kjer kraljuje triperesna deteljica gromozanskih belih križev in od koder je v jasnih dneh menda spektakularen razgled. Zaradi pomanjkanja tega nas čaka toliko spektakularnejši vzpon.

Ob robu mesta zabredemo v travinje in poiščemo prve stopnice, ki stečejo mimo odmaknjenih hiš. Že med prvim poizvedovanjem za pot se na nas prilepi mlad policist, do vrha pa se policijsko spremstvo še trikrat zamenja in na cilj nas pripeljeta kar dva mladca, poudarjajoč, da zavoljo naše varnosti. Prav, pa naj bo, čeprav se ne počutimo prav nič ogrožene, a domača varnostna enota bo že vedela. In tako v šestero grizemo kolena najprej po nadelanih lesenih stopnicah, nato pa kar po blatni stezi, ki – ko se vendarle izvije iz nadmestne goščave – pokaže mestno prostranost, ta dan zavito v tančico skrivnostnosti.

Fitnes na prostem S hitečimi domačini prepredena steza do vrha razkriva, da nas čaka še najstrmejši odsek in da je to prava romarska pot za prebivalce Calija. V vročici salse preplesana sobotna noč jih ne ustavi, da ne bi v nedeljo za dobro jutro zlezli na mestni razglednik številka ena. In tako se prehitevamo in dohajamo v ciljni strmini, ko plezamo po dobro oprijemljivi skali in le še odštevamo korake do vrha. Že posamične stojnice s sadjem in pijačo ob poti obljubljajo, da si bo mogoče na cilju privoščiti pošten zajtrk – salpicon, pravo vitaminsko bombo, in kos korenčkove ali bananine torte.

Prepoteni, da bi nas lahko oželi, in s prav konkurenčnim vmesnimčasom prisopihamo do pokončnih belih varuhov tretjega največjega kolumbijskega mesta, ki po številu prebivalcev prekaša Slovenijo. Tam pa pravi fitnes na prostem. Trojica napihuje svoje bicepse z dvigovanjem uteži, le streljaj stran možak razkazuje svoje mišično bogastvo na drogu, njegov sosed se na drogu za veso v zgibi dviguje v zavidljive višave. V ozadju mladenka utrjuje svoje trebušne mišice in povsod vrvi od prepoteno lesketajoče se mišične vznesenosti.

Med sestopom po za odtenek položnejši poti nas presenetita še turna kolesarja, ki mučita svoja konjička visoko nad mestom, kjer je pot pošteno razgibana in radodarno posejana s skalami … in pohodniki, ki s kančkom zadimljenega razgleda sestopimo nazaj v betonsko džunglo.