Radosti tihomorskih poletov

Cena kilograma žive teže je 0,44 evra na notranjih poletih in 0,80 evra na zunanjih. Večina si ob tem predstavlja normalno letalo, normalno letališče in normalne potnike po zahodnocivilizacijskih merilih. Eh, v resnici je vse veliko bolj zabavno.

Kot prvo: ker ima Samoa le tri otoke, od katerih je eden premajhen, da bi na njem pristalo letalo, je njihov letalski promet omejen na eno povezavo med dvema otokoma, tretjega pa oskrbujejo le, če gre za medicinsko intervencijo, trikrat na teden pa letijo še na sosednjo Ameriško Samoo. Kot drugo: letalo je staro, majhno in propelersko, takšno, kot se ga spomnimo iz filma Vesna. In tretjič: potnikov je mogoče pet na teden, saj večina med otokoma potuje s trajektom. In še pod črto: povprečna teža Samoanke je 87 kilogramov, Samoanca pa 98 kilogramov. In ker so v to statistično povprečje všteti tudi otroci, odrasli s takšno težo veljajo za manekensko suhe.

Sploh pa je polet s tihomorsko letalsko družbo doživetje, ki ga morate vzeti v zakup spoznavanja kulture. Nikoli se namreč ne ve, ali bo letalo res poletelo. Recimo na Tongi ob nakupu vozovnice vedno posvarijo, da nikar ne letite z oddaljenega otoka nazaj v glavno mesto dva dni pred svojim mednarodnim poletom. Ker se nikoli ne ve, ali bo v teh dveh dneh letalo res poletelo. Tako pridete na letališče ob dogovorjeni uri in čakate. Običajno sami, mogoče še s kakšnim turistom. Po letališki steza, ki je podobna luknjasti cesti v džungli, se valjajo svinje, vi pa mirno sedite, se pahljate in čakate. Uro, dve, tri.

Če imate srečo, letalo res pristane. Pred vstopom vas stehtajo in glede na težo potnike razporedijo po letalu, da je uravnoteženo. Pilot/kopilot/stevard vam v roke potisne plastificiran načrt reševanja, en izvod, ki si ga potniki podajajo. Nato razdeli še vrečke za bruhanje, zapre vrata in sede v pilotsko kabino, katere vrata so seveda odprta. Ker kateri terorist bi pa ugrabil letalo s propelerjem na Tongi. Letalo zarohni, svinje se razbežijo z letališke steze in vse, kar si lahko rečete, je, da boste naslednjič raje šli s trajektom, pa čeprav bi vso noč bruhali zaradi oceanskih valov.

Toda ko se letalo dvigne in pod seboj zagledate modrino morja in otočke z belimi plažami, je vse pozabljeno. Tudi napis, ki ga v letalu nad prostranim Pacifikom vidite nalepljenega nad pilotovim krmilom, da GPS v tem letalu ni odobrena naprava za navigacijo.