SiolNET. Trendi Potovanja
Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost
  • Messenger
  • Messenger
Tvoj čas, tvoje življenje, tvoje doživetje

Pokrajina, ki je bila deset milijonov let na dnu morja

HTZ |  | Foto: Julijen Duval
Foto: Julijen Duval
Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost

Če iščete idejo za jesenski oddih, v katerem želite izkusiti čarobno kombinacijo odkrivanja lepot narave in rekreacije, potem je izlet po poteh Panonskega morja kot nalašč za vas. Nekoč temno modrino morja je geološki razvoj Zemlje spremenil v zeleno-zlato pokrajino, na kateri namesto otokov zdaj izstopajo zeleni hribi. Pokrajina, po kateri se prepletajo struge treh velikih rek, Save, Drave in Donave, danes ponuja številne možnosti za rekreacijo.

Kolesarjenje, pohodništvo, veslanje, vse to so aktivnosti, ki se jih lahko naužijete v Slavoniji, regiji na vzhodu Hrvaške, ki je še kako primerna za obisk tudi jeseni, ko so temperature nižje, z njimi pa so športne dejavnosti na prostem prijetnejše.

HTZ | Foto: Lidija Miščin Foto: Lidija Miščin

Rodni kraj dveh rimskih cesarjev

Davno izginulo Panonsko morje je za seboj pustilo školjke in rodovitno pokrajino, v kateri človek domuje že več kot osem tisoč let. Zato ni presenetljivo, da prav tu najdemo tudi mesto z najdaljšo kontinuiteto bivanja v Evropi – Vinkovci.

Slavonija je dala tudi dva rimska cesarja: sposobnega, pogumnega in drznega Valentijana I. ter njegovega brata Valensa. Zaradi rodovitne prsti so Rimljani to regijo poimenovali kar Zlata dolina. Med številnimi vinogradi še danes najdemo tudi eno najstarejših evropskih vinskih kleti.

Davno izginulo Panonsko morje pa je za seboj pustilo tudi slani izvir v Bizovcu. Gre za edinstven pojav v Evropi, saj voda tu doseže neverjetnih 96 °C. Tudi zato je to naravno okolje od nekdaj privlačilo ljudi, celo plemstvo, ki je tu nekoč gradilo gradove, uživalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki se je pilo tudi na evropskih dvorih.

Naravni park Papuk | Foto: Ivo Biočina Naravni park Papuk Foto: Ivo Biočina

Zeleni otok, ki je postal planina

Nedaleč od Slovenske meje se v notranjosti Hrvaške skriva naravni park Papuk. Ko je v Pleistocidu izginilo Panonsko morje, je nekdanji otok Papuk postal planina, ki ponosno razkriva najstarejše skale tega dela Evrope – granite in metamorfne skale iz Paleozoika, ki omogočajo vpogled v geološko zgodovino Zemlje. Zaradi edinstvene geologije lahko danes tukaj najdete vse zvrsti kamnin. Od tistih iz obdobja paleozoika pa vse do kamnin iz kvartala. Pokrajina je bogata celo z nenavadnimi vulkanskimi kamninami, zato so v mestecu Voćina odprli hrvaški geološki park Rupnica.

Naravni park Papuk | Foto: Ivan Rudec / PP Papuk Naravni park Papuk Foto: Ivan Rudec / PP Papuk

Poleg geološkega bogastva pa narodni park Papuk slovi tudi po lepoti svojih gozdov, bistrih potokih in slapovih, s čimer je še kako zaželena destinacija za ljubitelje narave in rekreacije. Če iščete priložnost za aktiven oddih v zavetju narave, potem vam zagotovo ne bo žal obiska tega edinstvenega gozdnatega prostranstva, v katerem domujejo bukve, hrasti, jelke in preostalo drevje.  

Naravni park Papuk | Foto: Nina Đurđević Naravni park Papuk Foto: Nina Đurđević

V najlepši del Papuka spada park-gozd Jankovac, ena najbolj priljubljenih slavonskih izletniških točk. Gre za čarobno dolino visoko v hribih, ki jo krasi nekaj bistrih potokov, okoli katerih se raztezajo cvetlični travniki in gost bukov gozd ter njegov najlepši okras Jankovački slap. Na Jankovcu se nahaja tudi istoimenska planinska koča, za številne hrvaške planince ena najlepših in najprijetnejših koč v hrvaških gorah.

Poleg številnih priložnosti za pohodniške izlete pa je naravni park Papuk primeren tudi za kolesarje in adrenalinske navdušence. Odpravite se v adrenalinski park, izposodite si kolo ali pa se na raziskovanje čudovite okolice odpravite kar peš.

Naravni park Papuk | Foto: Ivo Biočina Naravni park Papuk Foto: Ivo Biočina

Z ladjico po močvirnih prostranstvih, kjer domujejo velika krdela jelenov

Za ljubitelje vodne rekreacije Slavonija ponuja park Kopački rit, naravni biser, ki se razprostira po vodnati pokrajini okoli ustja Drave in Donave pri Osijeku. Močvirje v velikosti 238 hektarjev je zaradi svoje nedostopnosti in pogostih poplav že od davnih časov nespremenjeno.

Kopački rit | Foto: Goran Šafarek Kopački rit Foto: Goran Šafarek

Kopački rit se uvršča v eno izmed največjih evropskih naravnih močvirij, njegov zaščitni znak pa so velika krdela jelenov. V parku sicer domujejo tudi velika krdela divjih prašičev in drugi sesalci, najštevilčnejše pa so ptice, saj v parku najdemo kar 300 različnih vrst, med njimi tudi zaščitene: orel belorepec in črna štorklja.

Kopački rit | Foto: Goran Šafarek Kopački rit Foto: Goran Šafarek

Do Parka lahko iz Osijeka prispete z avtomobilom, že med vožnjo vas bo očaral pravljičen razgled na panonsko močvirnato pokrajino, kjer se prepletajo gozdovi in poplavljena polja. Plitvim močvirnim rokavom se lahko nato približate z izletniško ladjico. V lepotah Parka lahko uživajo tudi turisti, ki plujejo na velikih rečnih križarkah po Donavi, ki predstavlja vzhodno mejo tega veličastnega naravnega parka.

Kopački rit | Foto: Kopački rit

Mesto na križišču mednarodnih in evropskih kolesarskih poti

Za vse željne novih kolesarskih podvigov je izlet v Osijek odlična izhodiščna točka, saj skozi to slavonsko mesto vodita kar dve mednarodni kolesarski poti. Mednarodna kolesarska pot ob Donavi poteka od Nemčije, preko Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije do Romunije. Skozi Osijek poteka tudi evropska kolesarska pot Euro Velo 6, ki se začne na obali Atlantskega oceana in vodi vse do Črnega morja.

Osijek.
 | Foto: Lidija Miščin Osijek. Foto: Lidija Miščin

V bližini mesta pa poteka še ena evropska kolesarska pot, Euro Velo 13 oziroma pot železne zavese, ki spremlja reko Dravo. S skoraj 40 kilometri kolesarskih stez si lahko Osijek brez težav ogledate »na dveh kolesih« in s tem naredite nekaj dobrega zase in za okolico. Za ogled s kolesom je najbolj zanimiva okolica Osijeka, predvsem vinorodne pokrajine Baranje na severu ter Aljmaš, Erdut in Dalj na vzhodu mesta.

Osijek | Foto: Ivo Biočina Osijek Foto: Ivo Biočina

Dežela izobilja, gostoljubja in veselih ljudi

Ne glede na to, ali se odločite za obisk mesta ali vasi v Slavoniji in Baranji, tam boste spoznali prijazne in vesele ljudi. Med ogledi srednjeveških trdnjav, samostanov in baročnih gradov Osijeka, Vinkovcev, Požege ter vse od Slavonskega Broda do Vukovarja in Iloka si ne pozabite vzeti časa tudi za pokušino gastronomskega bogastva, ki ga ponuja ta del Hrvaške. Slavonija je še posebej znana po ribjem paprikašu, zato ga nikar ne izpustite.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin