Sreda, 19. 11. 2008, 10.12
8 let, 6 mesecev
Po Hamburgu
Drži pa, da je prav voda močno zaznamovala to severnonemško mesto, ki je tudi samostojna zvezna dežela. Reki Elba in Alster, številni kanali, živahen plovni promet v samem središču mesta, ogromno pristanišče, živahno kulturno dogajanje, ogromno zelenih površin, številne znamenitosti – vse to privabi v Hamburg, eno najlepših nemških mest, skoraj tri milijone gostov na leto.
Čeprav je Hamburg več kot 100 kilometrov oddaljen od Severnega morja, je v mestu še zmeraj mogoče krepko občutiti delovanje plime in oseke. So obdobja, ko voda v času plime preseže normalno mejo in si lahko v mestu krepko zmočimo noge. V še večji zadregi pa se znajdejo vozniki, ki svojega jeklenega konjička nič hudega sluteč pustijo na parkirišču ob bregu reke Elbe, čez nekaj ur pa doživijo neprijetno presenečenje. Številni Hamburžani se še dobro spominjajo viharne plime leta 1962, ko je pod vodo ostalo več kot 20 odstotkov mesta.
Dež in pasaže
Severni legi mesta primerno je tudi vreme. V Hamburgu je nebo pogosto prekrito s sivimi oblaki, rahlo pršenje pa je nekaj vsakdanjega. Tudi statistika dokazuje, da vsak tretji dan v mestu dežuje. V ožjem središču mesta pa vreme po navadi ne moti niti domačinov niti obiskovalcev. Pravzaprav slabega vremena še opazijo ne, saj se mu izognejo v eno od številnih pasaž, v katerih je okoli 8000 trgovin. Seveda pa lahko imamo srečo in v Hamburgu sredi poletja ujamemo tudi dneve brez oblačka in dobrih trideset stopinj Celzija. Takrat turisti še prav posebej uživajo ob znamenitostih, kot so 'Michel', mestna hiša, borza itd., in značilni arhitekturi tega hanzeatskega mesta, na razvoj katerega je že vse od srednjega veka vplivalo članstvo v Hansi – srednjeveški trgovski in politični zvezi severnonemških mest.
Italijanski pridih pa dajejo mestu tudi Hamburžani s svojim življenjskim slogom. Posedeti je mogoče v eni od številnih kavarnic, v zraku pa začutimo neko prav posebno lahkotnost, ki je v tem delu Nemčije morda ne pričakujemo. Takšnemu življenjskemu slogu ostanejo domačini zvesti tudi v hladnejših mesecih, vse dokler temperature ostanejo nad nič stopinj Celzija.
Razvoj pristanišča pa vzbuja tudi veliko polemik. Za zdaj lahko priplujejo v pristanišče ladje z ugrezom 12,8 metra, kadar je vodna gladina visoka, pa tudi tiste z ugrezom 15,1 metra. Načrtujejo, da bi Elbo znova poglobili in tako omogočili plovbo še večjim kontejnerskim ladjam, kar je s poslovnega stališča seveda zelo zaželeno. Nasprotniki pa imajo pomisleke – nova poglobitev Elbe bi lahko močno povečala možnost novih večjih povodnji mesta.
Dolgo časa se je ribja tržnica v bližini St. Paulija kosala s tisto v Altoni, dokler se nista leta 1934 združili. Nekoč je šlo za privilegij – še pred mašo so lahko trgovci tukaj ponudili ribe, ki so hitro pokvarljivo blago. Danes pa je od nekdanjega dogajanja ostal le še spektakel. Po uspešnem nakupu se obiskovalci lahko okrepčajo v dražbeni dvorani iz leta 1896, ki so jo leta 1984 obnovili in je namenjena različnim prireditvam; v nedeljo zjutraj na primer koncertom džeza in country glasbe.
Zdaj v neposredni bližini na površini 155 hektarjev (od tega 55 hektarjev na vodi) nastaja sodoben mestni predel, ki so ga poimenovali pristaniško mesto – HafenCity. Gradnjo je na vsakem koraku mogoče spremljati v živo. Ogromne površine nekoč nepozidanega pristaniškega prostora so velik izziv za številne arhitekte. Mestni možje so tod obljubili 5500 novih stanovanj, 20.000 delovnih mest, številne restavracije, 10 kilometrov javnih promenad, v bližini nastaja prestižni objekt – filharmonija Elbphilharmonie, letos so tukaj odprli pomorski muzej … Hamburžani pa si seveda najbolj želijo, da bi bilo čim več novih zgradb namenjenih bivanju in da bi pristaniško mesto zaživelo v pravem pomenu besede.