Otok sonca, peščenih plaž, palm, ruma in cigar

Hispanjola (mala Španija)

Otok katerega si delita Haiti in Dominikanska republika v razmerju 1:3, je odkril Krištof Kolumb pred 500 leti. Je drugi največji karibski otok, takoj za Kubo, ki je prva otoška soseda na zahodu, južna soseda pa je Jamajka. Na vzhodu meji na Porto Rico, ki ju ločuje 110 kilometrov širok preliv. Hispanjola je zelo gorat otok. Najvišji Karibski vrh je Pico Duarte s 3175 metri nadmorske višine. Temperatura zraka je skozi vse leto približno enakomerna, okoli 30°C, morje pa jih ima okoli 25.

Po vsega skupaj 11-urnem letu sem skozi okno letala zagledal otok in kmalu zaslišal značilno glasbo karibskih otokov – merengue, z bongo bobni na čelu. Na vsakem koraku te spremljajo pogledi nasmejanih domačinov, ki, vsaj tako se zdi na prvi pogled, postopajo po vogalih ulic, se družijo in smejijo. Veseli ljudje, si rečem, a nimajo nič dela?? Ampak tam teče čas drugače kot pri nas, mi razložijo kasneje. Dominikanskih 10 minut traja vsaj 15 do 20 naših in kmalu se navadiš, da čas ni tvoj gospodar. Ko bi ga vsaj imel neomejeno na dopustu in ne le teh nekaj dni.

Dominikanska republika

Leta 1492 je Kolumb otok razglasil za Španski. Do leta 1795 je tako tudi ostalo, takrat pa so ga zavzeli Francozi (Haitčani). Po posredovanju Criolov iz Santa Dominga, Britancev (zavezniki) ter celo Kostaričanov, jim ga je uspeli zavzeti nazaj. Bilo je še nekaj podobnih poizkusov prevlade, vendar pa so leta 1844 razglasili neodvisnost, za prvega voditelja imenovanega 'El liberador', pa je bil razglašen general Pedro Santana. Danes je DR demokratična republika z ravnokar izvoljenim predsednikom Hipólito Mejíajem. Nacionalni slogan je: dios, patria, libertad (bog, država, svoboda). Površina DR je okoli 48.000 km2, kar pomeni, da je več kot 2 krat večja od Slovenije, na tem ozemlju pa prebiva skoraj 9 milijonov ljudi, od tega skoraj 3 milijoni v glavnem mestu Santo Domingo. Glavna gospodarska panoga je turizem, ki je prehitel dolgo najdonosnejšo predelavo sladkornega tra v sladkor ali bolje, v rum.

V arhitekturi se pozna velik vpliv Špancev. Hiške so majhne, pobarvane v žive in pisane barve, pred njimi pa se bohotijo raznovrstno obarvane ograje. Ni pa nič čudnega, če naletiš na veliko vilo ali celo na naselje vil, ki jih praviloma gradijo tujci. Po pravici povedano prvi vtis glede čistoče ni najboljši - po naših merilih so Dominikanci nemarni, saj vse leti od njih, kamor pač pade, le v koš za smeti ne. Seveda pa to ne velja za hotelske komplekse oziroma resorte. Tam je čistoča na prvem mestu, parki ob hotelih so negovani kot naš Volčji potok, palme, rože, vodnjaki, vse kot iz kataloga. Neverjetno.

Tudi sicer je v hotelu zelo prijetno, hrana je odlična in je sestavljena iz skoraj vseh vrst sezonske zelenjave, katero lahko najdemo na vrtovih tamkajšnjih prebivalcev. Kombinirajo jo s piščančjim mesom ali ribo. Veliko uporabljajo različne začimbe, fižol in banane, ki so osnova v dominikanski kuhinji. Na splošno se v hotelih veliko dogaja, od vsakodnevnih aktivnosti na plaži, do večernih 'beach party-jev' in možnosti izletov. Na voljo so globokomorski ribolov, izleti s katamarani, čolni, snorklanje, zanimiv je izlet s kamionom, ki ga imenujejo 'jungle safari', 'para-sailing' in tako naprej. Izleti preko hotelskih agencij so dražji, kot izleti z ulice (plaže) in ponujajo podobne pustolovščine, je pa pri hotelskih več zanesljivosti.

Taino - staroselci

Taini so naseljevali Hispanjolo že preden je Kolumb po pomoti naletel na otok. Taino simboli so vidni vsepovsod, glavna atrakcija pa so kipci, ki jih lahko za spomin kupite v vseh barvah in velikostih. V začetku so naseljevali jame, v času odkritja, pa so živeli v petih složnih kraljestvih na otoku. Vaščani so plačevali prispevek kralju oziroma poglavarju (Cacique). Cacique je imel poseben status, saj je imel oz. imela posebno sposobnost komuniciranja z bogovi. Poglavar in njegova družina so kot edini živeli v hiši (bohia) kvadratne oblike, ostali so živeli v okroglih. Hiše so bile zgrajene iz lesa in pokrite s palmovimi listi. Še vedno se veliko ljudi, ki živijo na karibskem območju identificira kot Taino staroselci in tudi dejansko so njihovi potomci.

Če nadaljujemo izven resortov hitro ugotovimo, da so domače obrti zelo razvite, saj ulični prodajalci prodajajo različne vrste spominkov. Od taino kipcov, različnih drobnarij z obveznim napisom Dominikanska republika, do barvitih in zanimivih slik, ki so resnično nekaj posebnega. Že na ulicah je videti veliko slikarjev, in res bi bilo čudno, če ne bi domov prinesli vsaj ene slike, ki vam jo lahko naslikajo pred vami in po vaših željah. Vendar je slik že tako in tako veliko na izbiro, poleg tega pa so tudi zelo ugodne.

Dominikanske cigare

Dominikana je za poznavalce znana kot dežela cigar, saj jih zvijejo največ na svetu. V ozadju se vedno skriva zgodbica in s cigarami ni nič drugače. Ko je v Kubi prišel na oblast Castro, se je večina velikih družin, ki so obvladovale kubansko proizvodnjo cigar, preselilo (prebežalo) v Dominikansko republiko, kar vključuje tudi sadike tobaka in celotno logistiko izdelave kvalitetnih cigar. Sedaj je večina cigar proizvedena v osrednjem delu otoka, kjer je vse podrejeno izdelavi kvalitetnih dominikanskih cigar. Res so kubanke bolj prepoznavne, bolj znane, vendar so dominikanke (cigare, da ne bo pomote) na splošno boljše kvalitete. Delijo se tako po aromi, kot tudi po barvi in nenazadnje končni ceni. Najpopularnejše znamke so Arturo Fuente, La Aurora, Montecristo, Cojimar in Romeo y Julieta, ki je med drugim najljubša cigara Jacka Nicholsona.

Nakupujete lahko po ugodnih cenah, seveda pa nakupovanje ne mine brez nujnega in včasih napornega 'cenkanja' za boljšo ceno. Denarna valuta je dominikanski peso, brez problemov pa vzamejo tudi ameriški dolar in evro, kot zanimivost pa naj povem, da evro na ulici menjajo kar 1:1 z dolarjem. Kamorkoli greste, vam domačini ponujajo spominke, med drugim tudi cigare in rum, ki sem ga kar nekaj tudi sam poskusil, sicer v vseh možnih koktejlih. Moj favorit je bil definitivno mojito, odlični pa so tudi cuba libre, caipirinha in banana mama. No ruma veliko tudi sami popijejo, saj priznavajo, da je alkoholizem v DR kar velik problem. Proti temu se borijo s športom in med potovanjem sem videl veliko baseball igrišč (baseball je glavni nacionalni šport). Mnogi Dominikanci spadajo med vrhunske igralce baseballa v ZDA. Sam sem se preizkusil na košarkaškem igrišču s fanti, ki so zaposleni v hotelu in lahko povem, da jim gre tudi košarka kar dobro od rok.

Vožnja s štirikolesniki

Tukaj se vidi druga plat »Dominikane«. Hiške oziroma bolj barake narejene iz vseh možnih materialov, ljudje, ki te prosijo za drobiž in otročki, ki ponujajo majhne rožice, listke, karkoli v zameno za kak peso so realnost, ki je v hotelih ne vidiš. In veliko ljudi tega dejansko ne vidi. Srečal sem domačinko z otrokom v naročju, ki je kar skočila proti meni, ko sem iz nahrbtnika potegnil pol-litrsko plastenko vode, da se odžejam. Seveda ji vodo, za njih najosnovnejšo dobrino, dam in pri tem kar ne morem verjeti, koliko ji to pomeni, kako se je je razveselila. Ta dogodek, mi je veliko povedal o tem, kakšno je tam resnično življenje. No, pa da ne boste mislili, da so tu ljudje nesrečni - niso, le drugačno življenje živijo. Življenje iz rok v usta - kar pridelajo to jedo. Obiskali smo tudi deviško plažo, pa nasade bananovcev in mangov, polja sladkega trsa ter jamo z sladkovodnim izvirom. Na poti nas je spremljalo na tone prahu v zraku in skoraj neznosna vročina. Vsekakor priporočam ogled »Dominikane« tudi na štirikolesniku.

Na koncu še nekaj besed o njihovi prečudoviti obali. Najlepši del »Dominikane« je na vzhodu otoka, v Punta Cani, kjer najdete prečudovite plaže z belo mivko in turkizno modrim morjem. V senci palm pa se skrivajo najlepši hoteli in resorti otoka. Na severu se nahaja Puerto Plata, ki je raj za surfarje in kitearje. Na jugu se nahajata ribiška mesteca Juan Dolio in Bocha Chica, ki pa se tudi turistično razvijata, saj južni del otoka gleda v kristalno čisto karibsko morje. Sta pa tudi izhodiščni točki za prelepa izleta na manjša otoka Saono, ali pa na Katalino, ki je najbolj zanimiva za potapljače in snorkljanja željnih. Ob južni obali se nahaja tudi glavno mesto Santo Domingo s skoraj 3 milijone prebivalci.

Ogled Saone

Tropski otok je del nacionalnega parka in je prava paša za oči. To je otoček, ki ga nemalokrat vidite na reklamah in v filmih, ki prikazujejo stereotipni zapuščeni otok sredi oceana, z veliko palmami, ki se bohotijo nad peščeno obalo ter sem in tja kakšen odpadli kokos. Če dodam še kristalno čisto morje, ki se turkizno blešči in rakce, ki vse povprek lezejo s školjkami na plečih, dobimo pravo sliko tega karibskega dragulja. Domačini se ne zavedajo, da skozi naše oči, oči popotnikov, živijo v pravem raju.

Za zaključek pa dejstvo, da sem spoznal veliko ljudi, ki se spet in spet vračajo na ta čudoviti otok, kar nam že samo po sebi dovolj zgovorno pove, kako lepo je tam. Ahhh, dva tedna sta premalo za uživanje na plaži, ko pod palmo v beli mivki z mojitom v roki poslušaš ritme salse in se pustiš božati lahnemu vetrcu, ki piha iz oceana. Vsem, ki se želite spočiti in si nabrati novih moči, resnično priporočam obisk Dominikane, otoka, ki preseneča na vsakem koraku in vas ne bo pustil ravnodušnih.