Norveški Stavanger

Podobno je tudi v letošnji evropski prestolnici kulture na jugozahodu države. Stavanger ne ponuja zime, zato pa lahko uživate v marsičem drugem.

Četrto norveško mesto po velikosti s 171.000 prebivalci se v letu 2008 ponaša s posebnim nazivom. Skupaj z Liverpoolom v Veliki Britaniji je namreč evropska prestolnica kulture.

Leta 1125 ustanovljen Stavanger velja za norveško "naftno prestolnico". Tu na jugozahodni obali regije Rogaland je nekoč dominiralo ribištvo in industrija konzerv, danes pa se veliko prebivalcev preživlja v transportnih podjetjih, z ladjedelništvom in s polizdelki iz "črnega zlata". Pomembno naftno nahajališče je 300 kilometrov oddaljeno od Severnega morja.

Znamenitosti mesta, ki so ga večkrat uničili požari, so katedrala, stari del z lesenimi hišami iz 18. stoletja, starodavno pristanišče in naftni muzej iz leta 1999. Mnogi popotniki pravijo da je Stavanger eno najlepših mest v državi. V neposredni bližini se razprostira veličasten Lysefjord, na zahodu pa Severno morje.

173 tradicionalni hiš kot kulturna dediščina Stavanger je že na prvi pogled ljubko pristaniško mestece, kjer obiskovalca takoj prevzame stari del mesta s tradicionalnimi lesenimi hiškami raznih barv. Ob morju v starem Stavangerju je odlično ohranjenih 173 hiš – belih in rdečih – z strehami velikega naklona ter ogromnimi okni. Izhajajo iz 18. stoletja, danes se tam zbirajo predvsem umetniki, ki prodajajo raznolike izdelke.

Stavanger je prejel kar nekaj nagrad za ohranitev tega dela mesta in kulturne dediščine. Poleg "naravne" idile mesta se južno norveško mestece ponaša z najlepšimi muzeji v državi. Najboljši sploh naj bi bil naftni muzej, kjer lahko obiskovalec uživa v izjemnih interaktivnih predstavitvah črpanja nafte, konzerviranja in celotnega ostalega procesa, pa tudi z avtentičnimi rekonstrukcijami.

Med najbolj obleganimi je tudi muzej konzerv. Od proizvodnje konzerv je namreč dolga leta živelo skoraj vso prebivalstvo v mestu. Vreden ogleda je prav tako pomorski muzej v velikem skladišču iz leta 1800. V njem je moč najti 200-letno zgodovino pomorstva Stavangerja ter množico maket ladji. Prav ladje so tiste, ki še posebej zaznamujejo Norveško.

Lysefjord – 42 km mistike

Bogato morje ob razbrazdani obali Norveške je namreč pravi raj za ribiče. Zato je običajno, da v dopoldanskem času, prebivalci kar v pristanišču neposredno z ladij kupujejo ulovljeno.

Posebno doživetje v tem delu Norveške je tudi eden izmed norveških fjordov, ki se razteza na 42 kilometrov in zareza globoko v celino. Ponuja posebno ozračje s svojimi do kar 600 metrov visokimi klifi.

Granitno skalovje, po katerem se na več mestih v vodo vijejo slikoviti slapovi, je občudovanja vredno. Lysefjord ali v prevodu fjord luči je nastal v ledeni dobi, pred približno 10.000 leti.Takrat je Norveško prekrival led v debelini do 2.000 metrov. Danes, ko ledu ni več, fjord leži kot dolina med gorovjem.

Popolno vrnitev za več kot 1500 let v preteklost zbuja meglica, ki se mnogokrat vije med vršaci. Prav lahko si je predstavljati Vikinge na svojih dolgih barkačah, na katerih so se odpravljali na osvajalne pohode. Može z dolgimi bradami in čeladami na glavi pripravljene na boj …

Čeprav se mnogi sprašujejo, kako so slednji uspeli brez pravih navigacijskih sistemov pripluti na tako oddaljen kraje kot je na primer Sevilla ali pa Carigrad. Za to naj bi bil po pripovedovanjih zaslužen "sončni kamen", ki je pot kazal tudi, ko so rumeno kroglo na nebu zakrili oblaki ali pa zvezde niso bile vidne. Nekdanji prebivalci Norveške naj bi bili s tehniko namreč precej napredni.

Dandanes je južni del te skandinavske dežele priljubljen predvsem zaradi milih zim (vpliv toplega Zalivskega toka). Temperatura se le redko spusti pod ledišče, zato pa je včasih neprijeten močan veter. Fjordi so v poletnem času polni ljudi, ki so si na najbolj nenavadnih delih zgradili lesene vikend hišice. Moč pa jih je tudi najeti. Idilično okolje ob morju, visokem pogorju in gozdovih je pravi kraj za odklop.