Jure Brkinjač: Potovanje je nedvomno najboljša izobrazba

Jure Brkinjač, diplomant programa Evropskih študij na fakulteti za družbene vede, si je že dolgo časa želel prepotovati Azijo, to namero pa tudi uresničil in se s prijateljem Vasjo odpravil na dolgo potovanje. Jure je po približno dveh mesecih na poti obiskal Turčijo, Iran, Pakistan in Indijo, na poti do cilja pa je še kar nekaj držav.

Si veliko potoval po svetu, preden si se odločil za to potovanje? Vedno sem sanjal o daljnih in ne tako daljnih deželah, branje o različnih dogodivščinah po svetu pa je bila moja strast od majhnega. Moji starši nikoli niso bili popotniki, zato sem svet moral začeti odkrivati sam. "Roadtripi" so nasploh moja strast, sem prekrižaril že večji del Evrope.

S prijateljem si se odpravil na potovanje od Slovenije do Nove Zelandije. Kje sta dobila idejo za takšno potovanje in koliko časa bosta še potovala? Kot rečeno, že dalj sem časa imel v mislih daljše potovanje, zato je tudi odločitev za to potovanje logična – iz Evrope zgolj naprej po kopnem čez Azijo. Trenutno sem sam na poti že več kot dva meseca in pol, na poti pa bom še kakšne štiri mesece, preden odidem na Novo Zelandijo.

Ali ima to potovanje zate kakšen poseben pomen? Pomeni mi uresničitev dolgoletne želje in pravo okušanje svobode. Ko sem končal študij, sem pustil službo, zato me nič ne zadržuje v Sloveniji, razen seveda prijateljev in družine.

Kako si se pripravil na takšno potovanje ter kako je s finančnimi sredstvi? Najprej sva se cepila proti hepatitisu A in B, nekaj tednov pred odhodom sva tudi pridobila iransko, pakistansko in indijsko vizo, druge pa urejava sproti. Pred odhodom sem tudi oblikoval spletno stran www.asia-overland.org, kjer dokumentirava svoje potovanje.

Potujeva najceneje, kar lahko, kompromisov ne delava le, ko gre za zdravje (zmrzovanje ponoči v hotelu na severu Pakistana na nadmorski višini 2500 metrov, napadi posteljnih uši v Karačiju). Na primer, v Iranu sva v 29 dnevih zapravila 520 evrov po osebi.

Ali sta s prijateljem pred odhodom natančno določila, katere države bosta obiskala? Za večino držav sva se odločila s pogledom na zemljevid, saj pot v Azijo vodi prek Balkana, Turčije, Irana, Pakistana, Indije … Seveda je možna tudi pot čez Rusijo, ampak mi je osebno jug ljubši.

Do zdaj si spoznal kar nekaj držav in spoznal nekaj novih ljudi – kaj se ti je do zdaj vtisnilo v spomin? O iranski gostoljubnosti sem veliko slišal že prej, preden sem odšel tja, pa vendar te prisrčnost in toplina tamkajšnjih ljudi presenetita. Tam sva tudi spoznala največ ljudi in spletla nekaj pristnih prijateljstev. V Teheranu sva teden dni ostala pri fantu najinih let, ki sva ga naključno spoznala na ulici, z njim pa sva nato spoznavala življenje mladih v Iranu, ki se ne razlikuje prav dosti od tistega, ki ga poznamo doma. Zagotovo je bila posebna izkušnja smučanje v Iranu, za vedno pa mi bo v spominu ostalo prečkanje meje med Iranom in Pakistanom, saj se ti ob vstopu v Pakistan zazdi, kot da si prišel na konec sveta.

Ali si v kateri od obiskanih držav naletel na težave? Če da, kakšna je bila izkušnja? Dve neprijetni izkušnji sva imela v Pakistanu. V Quetti je Vasji v gneči na železniški postaji nekdo iz žepa izmaknil denarnico, ki pa je na srečo vsebovala le za kakšnih 15 evrov rupij in nič drugega. Drugi pripetljaj pa se je zgodil, ko sva s Kanadčanom, ki sva ga spoznala v Lahoru in ki potuje z avtom, odšla proti Islamabadu. Na eni izmed mnogo kontrolnih točk sta nas ustavila policista, ki sta trdila, da s papirji za avto ni vse v redu, čeprav je Kanadčan z istimi papirji vstopil v Pakistan. Vztrajali smo, da nas brez razloga in krivično nadleguje, nato je Kanadčan spustil policistu v roko nekaj rupij in imeli smo prosto pot naprej.

Kako s prijateljem poiščeta prenočišče? Večinoma s pomočjo vodnika Lonely Planet, ali pa sama pobrskava naokoli, ponekod pa sva prespala tudi pri domačinih. Načeloma je bil Iran do zdaj najdražji, saj sva za hotel v Teheranu plačala več kot 40 evrov za eno noč. Najcenejši s tega vidika je bil do zdaj Pakistan, kjer sva prebivala v hotelu/hostlu v Lahoru, ki naju je stal približno 1,70 evra na noč na osebo.

Potuješ po državah, ki so popolnoma različne od Slovenije – kakšne so te razlike? Veliko stvari ni dobro urejenih, saj so to države, ki so veliko slabše razvite kot Slovenija. Predvsem Pakistan in Indija sta tukaj še precej za Iranom, ki je relativno moderna in urejena država. Tam je največja težava internet, precej spletnih strani je blokiranih, hitrosti pa so naravnost polžje.

O prometu sploh ni vredno izgubljati besed, od Irana naprej prometni predpisi sploh ne veljajo, edino, kar na cesti šteje, je glasnost avtomobilske hupe. Birokracija je seveda prav tako nekaj posebnega. Indija, na primer, je razdeljena na zvezne države in že polnjenje SIM-kartice, ki sem jo kupil v drugi zvezni državi, je prava umetnost.

Če bi imel izbiro živeti v katerikoli od teh držav, katero bi izbral in zakaj? Zaradi političnih razlogov zagotovo ne bi živel v državi, kot je Iran, kljub prisrčnosti Perzijcev in izjemnim lepotam Perzijk. Pakistan je klasičen primer države, ko socialna, politična in ekonomska situacija tamkajšnjim ljudem ne obeta svetle prihodnosti. Če bi res moral izbrati kraj, bi to zagotovo bil Istanbul. Vibrantnost turške družbe in države se nedvomno pozna v kozmopolitskem utripu njenega največjega mesta.

Kje se trenutno nahajaš? Trenutno sem v Agri, najbolj turističnem mestu Indije, saj je tukaj, nekaj deset metrov stran od mene, Taj Mahal. Najlepšo stavbo na svetu je pač treba obiskati. Kmalu se bom odpravil v Jaipur in nato naprej proti jugu.

Od česa je odvisno, koliko časa preživiš v eni državi? Večinoma od viz. V Iranu sva preživela 29 dni, vizo sva imela za 30, v Pakistanu pa sva vizo izkoristila do konca in tam ostala 30 dni. Seveda pa je čas, preživet v določeni državi, odvisen tudi od splošnega počutja in vtisov. Na poti sva popolnoma fleksibilna, zato se itinerar in časovni odmerki najinega bivanja določajo sproti.

Bi delil z nami še kakšno smešno zgodbo? Ljudje običajno navdušeno pristopijo do naju in sprašujejo: "Germany, Australia, America?" Ko je odgovor "Slovenia", pa s pogledom, strmečim v prazno, le izustijo: "Oh, nice …" Na vlaku iz Quette v Karachi naju je med drugim nekdo vprašal: "Are you terrorist? Aaaa, tourist!" Ko sva stanovala pri iranskem prijatelju Hamedu, sva se znašla tudi v kratkem filmu njegovega prijatelja, v katerem sva igrala mlada Iranca, ki se učita angleščine. Naučiti sva se morala nekaj fraz v farsiju, snemanje pa smo zaradi izbruhov smeha morali večkrat ponoviti.

Ali misliš, da te bo to potovanje spremenilo in kako? Potovanje je nedvomno najboljša izobrazba. Izkušnje, ki jih pridobiš, stvari, ki jih izkusiš in vidiš, ljudje, ki jih spoznaš, so neprecenljivi. Že zdaj sem bogatejši za nekaj izjemnih spoznanj.

Prva stvar, ki jo boš storil, ko prideš domov? Ne vem, kdaj bom prišel domov, tako da težko rečem. Verjetno pa bom, ko ta čas pride, najprej obiskal družino.