Datumska meja, črta, ki pogoltne dan

Ta navidezna črta pa je tudi prava črna luknja, kamor izginjajo dnevi ali pa se ponovijo kot pesmi na starem preskakujočem LP-ju.

Bilo je natančno pred štirimi leti, dan pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Svet je z upanjem zrl v Američane in se spraševal, ali so dovolj drzni, da dobijo temnopoltega predsednika. Tudi na plaži na Samoi je bilo tako. Tišina otoka, kjer se čas sploh ne premika. V jutranjem soncu sva na terasi ob plaži sedela s šefom vasi in ob kavi debatirala. Po tradicij tetoviran po vsem telesu je nekdanji ragbijaš – kaj pa naj bi bil drugega na Samoi – deloval kot strog vaški policist. Medtem ko se je hudoval nad mladci, ki so ponoči hrupno pijančevali na plaži, tako da nihče v vasi ni mogel zaspati, je mimogrede navrgel, da bo jutri zelo resen dan. Amerika naj bi odločala o svoji usodi. "Aha," sem prikimala. Presenečena, da je svet res globalna vas in da starešino vasi na otoku sredi ničesar zanima, kdo bo ameriški predsednik.

Toda moj jutri je bil daleč stran. Popoldne istega dne sem zapustila zakotno samoansko vas ob peščeni plaži in odšla na pot nazaj v Evropo. Prvi let do sosednjega otočja – dobra ura. In en dan. Zame dan ameriških volitev leta 2008 nikoli ni prišel. V moji zgodovini je to črna točka, dan, ki ne obstaja. Skok čez datumsko mejo je res bizaren. V smeri zahod–vzhod se vam zgodi, da isti dan ponovite. Recimo, da imate tisto leto dvakrat rojstni dan. V smeri vzhod–zahod pa en dan izgine. Recimo, da tisto leto nimate rojstnega dne. Ali ste zato eno leto mlajši? Ob datumski meji se najbolj zaveste tega, kako umetna tvorba je čas. Pa ne mislim časa, ki ga piše narava s sončnimi vzhodi in letnimi časi, temveč čas, ki ga je določil človek. Kaj je danes in jutri? Samo skok čez datumsko mejo.

Zdaj, štiri leta pozneje, ko so spet na sporedu ameriške predsedniške volitve, je vse drugače. Plažo na Samoi je skupaj z vasjo pred tremi leti odplaknil cunami. Samoa, zgodovinsko vezana na ZDA, se je odločila, da je ekonomsko bolje, da se obrne za zahod, proti Novi Zelandiji. Zamenjali so stran vožnje in prestopili na našo stran datumske meje. Zdaj niso več zadnji v dnevu, ki gledajo sončni vzhod, temveč prvi. Ameriška Samoa je ostala na drugi strani. Tako vam datumska meja dan požre ali ga podvoji med nočno vožnjo s trajektom. In Američani tokrat niso polni elana in upanja na svetlo prihodnost, temveč le razmišljajo, ali si predsednik zasluži popravni izpit.