Anuradhapura, šrilanško večno mesto

Zbirka arheoloških in arhitekturnih čudežev Posvečene popotniške duše vedo povedati, da Anuradhapuri ne manjka veliko do veličastnosti mjanmarskega Bagana ali skrivnostnosti kamboškega Angkor Wata, zagotovo pa simbol šrilanške identitete predstavlja enega iz zbirke nepozabnih doživetij v Južni Aziji. Široko raztreseno budistično središče, ki ga je z vetrom v laseh prijetno odkrivati na najetem razmajanem kolesu, je mavrična zbirka arheoloških in arhitekturnih čudežev. Gromozanske budistične stupe, v višave dvigajoči se opečnati stolpi, starodavni bazeni in osupljivi templji, zgrajeni od četrtega stoletja pred našim štetjem naprej, še danes pričajo o več kot tisočletnem Anuradhapurinem vladanju Šrilanki. A v svetem mestu je živahno tudi tisočletje po zatonu prve otoške prestolnice, ki se danes nasmiha z Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine.

Mogočna 55-metrska stupa Ruvanvelisaya kot nedotakljiva snežna kraljica vstaja nad bohotnim zelenjem in z višine opazuje trume romarjev, ki se z daritvami hodijo priklanjat Budovim kipom ob njenem vznožju. Le streljaj stran bosonogi romarji – tudi turisti morajo pozabiti na zaščito pred razbeljenimi tlemi – dosežejo sveto drevo bodhi, ki tako duhovno kot fizično predstavlja popek Anuradhapure. Velikansko drevo je z dobrima dvema tisočletjema na svojih plečih eno najstarejših dreves na svetu, ki se danes ob vrtinčenju budističnih zastav oplaja z neusahljivim žebranjem molitev. Nekoliko severneje kraljuje Thuparama, najstarejša stupa v Šrilanki, morda celo najstarejša na svetu, ki je po obnovi dobila obliko zvona, nekaj posebnega pa jo delajo leseni stebri, ki naj bi nekoč morda nosili streho.

Anuradhapurina sestavljanka Pravo nasprotje nedolžni belini je opečnato rdeča stupa Jetavanarama, ki je z več kot sto metri višine v tretjem stoletju, ko je bila zgrajena, nosila krono tretjega najvišjega spomenika na svetu, takoj za piramidama v Egiptu, danes pa s 70 metri še vedno osupne. Tako kot dvojni ribnik Kuttam Pokuna, najimenitnejše kopališče v Anuradhapuri nekoč. Le lučaj naprej pa že vse od četrtega stoletja v prijetni senci počiva sedeči Buda, eden najsijajnejših Budovih kipov v Šrilanki.

Anuradhapurina sestavljanka s temi mojstrovinami še zdaleč ni dopolnjena, saj še številne druge stupe in budistični spomeniki gosto prepredajo starodavno mesto. Danes mu dajejo pečat predvsem ljudje, ki kot mravljice zapolnjujejo ulice večnega mesta. V vohljanju za zgodovinskimi ostanki pa se prav tako lahko znajdeš na kakšnem domačem dvorišču, kamor te domačini povabijo na pojedino ob družinski slovesnosti, kjer lahko začutiš, kako globoko v pore šrilanškega prebivalstva se je zasidral budizem.