Ponedeljek, 14. 1. 2019, 19.18
5 let, 9 mesecev
"Postajam vse bolj depresivna, ker sem še vedno samska" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,03
14
Nekoč se s tem ni obremenjevala, zdaj pa si želi partnerja in družino, a se boji, da se to ne bo nikoli zgodilo.
Stara sem 34 let, imam dobro službo, lastno stanovanje in skrbim za svoje zdravje in videz. Na prvi pogled se zdi, da je moje življenje popolno, ampak daleč od tega. Zadnje čase postajam vse bolj depresivna, saj sem še vedno samska. Ko sem bila mlajša, se s tem nisem pretirano obremenjevala.
Toda zdaj, ko gledam družinske člane in prijatelje v dobrih zvezah - nekateri izmed njih so poročeni in imajo že družino, postajam vedno bolj zagrenjena in žalostna. Ne razumite me narobe, privoščim jim vso srečo, vendar si tudi sama želim izkusiti čare ljubezni, partnerskega odnosa in otrok.
Kot da samopomilovanje ni dovolj, to počnejo še oni. Ne mine družinsko kosilo ali kavica, da me nekdo ne bi vprašal: "In? Ali imaš končno fanta? Si spoznala koga? Ali ni že čas za resno zvezo?" Ko jim odgovorim, da ne, v njihovih očeh zasledim pomilovanje, ki mu prav vedno sledi: "Res mi je čudno, da nimaš fanta, saj si tako rekoč popoln paket, vsi moški bi bili srečni, če bi te imeli." In iskreno, ne vem, kaj mi gre bolj na živce - njihova radovednost, to, da se jim smilim, ali bedna tolažba na koncu.
Najprej sem jih z nasmeškom ignorirala, ampak priznam, da se "fasada" močne ženske počasi lomi. Glede na to, da se mi do zdaj ni dogajalo nič konkretnega na ljubezenskem področju - še nikoli ni do mene pristopil niti en moški, da o zvezah niti ne govorim - sem začela dvomiti o sebi in svoji vrednosti. Včasih se zaradi tega tudi zjočem, ker ne morem, da si tega ne bi vzela osebno k srcu.
Mislim, da problem sploh ni več v tem, da nimam fanta, ampak v tem, da sta se mi moja samopodoba in samozavest zaradi tega popolnoma uničili. Veronika, prosim, svetujte mi, kako naj se imam ponovno rada.
Hvala, Karmen
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- "Bližnji ne vedo, da me je že večkrat prevaral"
- "Partner je vedno bolj zanemarjen, kaj naj naredim?"
- "Z leti si družinskega življenja želim vse manj"
Spoštovana ga. Karmen.
Ko sem razmišljala o vaših besedah, sem razmišljala predvsem o nekaj problemih ali vidikih, ki bi jih rada izpostavila. Prvi, za vas "problem", je ta, da si z leti vse bolj želite partnerstva, družine. To je glede na našo naravo v bistvu povsem normalno. Partnerstvo in prokreacija sta bistvo obstoja človeštva in tako je ta del povsem vpisan v našo sleherno celico. V primerih, kjer ni želje po partnerstvu in potomstvu, zagotovo obstaja razlog ali celo več njih.
Tako v številnih primerih lahko posameznik s poglobljenim raziskovanjem samega sebe, svoje zgodovine in kako ta z vsemi dogodki vpliva na posameznikovo sedanjost, pridobi še kako pomembne razloge. Pridobi odgovore na vsa zastavljena vprašanja, ki si jih mora seveda samemu sebi sploh dovoliti vprašati. Da posameznik lahko nekaj spremeni, mora namreč vedeti, zakaj in kaj sploh spreminja. Šele nato lahko sledi, kako. Kako do spremembe počasi, postopoma pridemo. Za to pa so seveda potrebni čas, vztrajnost, volja, upanje, zaupanje in ranljivost.
Sprašujem se, kaj vse morate narediti, da povsem zablokirate kakršenkoli pristop do vas. Kot ste namreč napisali, pri 34 letih ni do vas pristopil prav noben moški!. Če pogledate globlje: je to res ali ste sami vse naredili, da mu niste dovolili blizu? Tukaj je seveda prisotno tisto vprašanje, zakaj si to počnete. Zakaj si ne dovolite? In potem sledijo vprašanja, na katera si je morate odgovoriti: kako dojemate samo sebe in kaj bi lahko videl ali izvedel o vas nekdo, ko bi vas spoznal? Se tega bojite? Česa se bojite? Od kod to prihaja? Kako sta vas dojemala starša? Bližnji sorodniki? Prijatelji ali pomembni drugi? Kako sta starša dojemala drug drugega? Vse to namreč pusti na posamezniku velik vpliv. Od tod nizka in slaba samopodoba, samozavest? V vse tiste trditve iz daljne preteklosti še vedno verjamete in se z njimi identificirate? Od tam neljubezen do same sebe?
Najprej boste morali pridobiti vse odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja. In odpiralo se bo še več njih. Počasi boste ob zavedanju in razumevanju pridobili tudi smernice, kam si zares želite in kako stvari spremeniti. Najti boste morali način, ki bo deloval za vas, saj namreč delate zase. In nekaj, kar deluje pri drugih, morda ne deluje pri vas, kar je povsem v redu.
Najslabše pa je, da vas skrbi zaradi opazk ali pričakovanj okolice. Tej pogosto kaj ni všeč. Še posebej pa je tudi v okolici tako, da nekaj, kar je dobro in kar sprejemajo eni, drugi ne in jim ni všeč. Pazite na tiste, ki vas sprejemajo, vam želijo dobro, vam stojijo ob strani, druge pustite ob poti. Naj vas (več) ne zaustavljajo. Ne trošite svoje življenjske energije zanje.
Draga gospa Karmen. Malo se ustavite in pojdite nazaj. Ja, nazaj, da boste šli lahko na drugačen način naprej. Želim vam, da najdete sebe, svojo srečo, saj si jo zaslužite. Moramo pa zanjo ljudje tudi kaj narediti, spremeniti. Ko boste pripravljeni, pa upam, da boste hitro našli tudi svojo drugo polovico, s katero se bo začelo povsem novo poglavje.
Preberite še:
14