Od skakalca do pedagoga: Franci Petek vodi montessori vrtec

"Po tem ko sem pred petimi leti končal svoje delo na Smučarski zvezi, sem se odločil za izobraževanje za pedagoga montessori," pravi nekdanji profesionalni športnik, ki je ta način pristopanja k otroku in razumevanje njegovega razvoja spoznal prek sestre, prav tako montessori pedagoginje, Ede Šteblaj.

S sestro imata danes montessori vrtec: Gorenjsko in Vrhniško hišo otrok z dvema skupinama v Radovljici in dvema na Vrhniki. Aktiven pa je tudi v Združenju montessori Slovenije, ki poleg drugega vsake dve leti organizira tudi mednarodni kongres, letošnji bo pod naslovom Možgani in gibanje v Ljubljani med 23. in 24. oktobrom.

Na srečanju se bodo posvetili vprašanju, kako gibanje vpliva na razvoj otroka, torej nečemu, kar je Petku zaradi lastne izkušnje še posebej blizu. Prav bližajoči kongres pa je izhodišče za kratek vpogled v razloge, ki so nekdanjega profesionalnega športnika prepričali, da je vstopil v vlogo montessori pedagoga.

Pomen najzgodnejšega obdobja Petek se je za to delo izobraževal v Chicagu na šoli Seton Montessori Institute. "Najbolj me je prepričal celosten in individualni pristop k otroku, ki razume občutljiva razvojna obdobja in upošteva otrokov srkajoči um. Pri razvoju možganov poudarja pomen vseh čutil in gibanja. Spodbuja zgodnjo samostojnost in ne favorizira posameznih področij učenja."

Prav tako se mu zdi pomembno, da upošteva različne ritme učenja in razvoja posameznega otroka. Uči pa ga, da je pripravljen na vse ravni življenja, od skrbi zase, za svoj prostor, spodbuja ga pri kognitivnem učenju, spodbuja željo po napredku in iskanje odgovorov ter rešitev na sebi lasten način, pravi Petek.

Vzgojni pristop, ki je star 100 let, pri nas poznamo kakšno desetletje Po svetu je vzgojni pristop montessori prisoten že več kot 100 let, pri nas kakšno dobro desetletje. V tem obdobju se je v različnih krajih pri nas odprlo več kot deset montessori vrtcev in dve osnovni šoli, nekatere ustanove pa organizirajo tudi popoldanske ure za otroke in starše.

Odrasli ni v ospredju, je pa zelo pomemben Opazovanje je eno od ključnih orodij pri tem vzgojnem načinu: otroci so namreč sami motivirani za svoj osebni razvoj. Pri čemer naj odrasli oblikujejo spodbudno okolje in v njem pozornost posvečajo temu, kako se bo otrok nanj odzval.

Na podlagi teh izhodišč je tako drugačna tudi vloga odraslega, ta ni v ospredju, je pa zelo pomemben, poudarja Petek. Odrasli ni več neposredno glavni vir informacij, temveč otroka spremlja na način, ki spodbuja njegovo lastno angažiranost, in zanj pripravlja okolje.