Marko Juhant: Kako preprečiti izbruhe trme pri otroku?

Le v družinah s trmastimi otroki sem doživel iskrene izjave dobrih mam: "Sram me je povedati, ampak na trenutke ga prav sovražim."

Ob tem se vedno spomnim na rek, da sta ljubezen in sovraštvo rogova istega kozla.

Da samo ljubezen ni vedno dovolj.

A če imate trmastega otroka, to absolutno ni slabo

Ker trma se v življenju kar precejkrat izkaže tudi kot prednost.

• Mnogi med trmastimi so študijsko bolj uspešni kot preostali. Ker so trmasti! In ko se odločijo, da bodo nekaj naredili, to tudi naredijo.
• Zaslužijo več za isto delo. Ker se znajo postaviti zase.
• Zanimivo je tudi, da v glavnem pridejo do cigaret. Naprej pa ne. Da zlepa ne jemljejo drog ali zlorabljajo zdravil.

In ko "ta trmasti" odrastejo, prej rečejo, da so bolj srečni od večine. Zakaj?

Ker je v življenju v glavnem vse po njihovem!

Že, že, gospod Juhant, zdaj navadno slišim od teh obupanih staršev, ampak ...

... do tja moramo (z njim) še priti!

Mi pa ne moremo več! Naš je nenormalno trmast ...

"... pa je star šele tri leta! Če kaj ni po njegovem, je že ogenj v hiši. Npr. danes za zajtrk si je omislil čokolado in mu je nisem dovolil, pa je bil že 'halo'. Na koncu sem popustil, da lahko poje en košček, preostanek pa spraviva za prihodnje dni. On poje, potem pa spet jok in vpitje, da hoče celo ... Kričal je kot nor. Iz tira ga spravi že vsaka malenkost!"

In tako je s trmastimi ves dan.

• Raje bo bruhal kot jedel zelenjavo.
• Zvečer noče v posteljo, zjutraj iz nje.
• Ko ga kaj vprašamo, molči kot grob, drugače pa govori "v eno".
• Poleti želi obleči bundo, pozimi bi hodil v sandalih.
• Ko si nekaj zapiči v glavo, sitnari, dokler se ne predamo.

Ne glede na to, kaj rečete, je samo še slabše.

In potem se vam zdi, …

Foto: Getty Images

... da ste pri vzgoji trmastega otroka poskusili že vse, pa nič ne zaleže

Ker to zmeraj slišim, ko vprašam starše, kaj so do zdaj naredili, da bi izboljšali položaj. Naštevajo vse mogoče.

Od podkupovanja, oštevanja in kaznovanja do groženj in kričanja. "Vse!"

"Moj nečak je kar hud primer trmastega otroka. Star je pet let, svakinja je dosledna, umirjena, a mali je imel obdobja, ko je ponoči kričal več kot uro skupaj. Takrat je pomagala le prha. Drugače se pa tolaži, da bo bolje.  Ampak ko začne kričati, nič ne pomaga. Tudi jaz sem ga hotela pregovoriti, pa je, kot da me ne sliši. Kričanje, kričanje, če mu da napačen čevelj gor (namesto levega, desnega), kričanje ...."

Je vaš otrok res nepopravljiv? Dobesedno "nemogoč"?

Ne, seveda ni.

Da bi obrnili nov list in se vzgoje trmastega otroka lotili na nov način, pa morate najprej izločiti tisto, kar ne deluje.

Grožnje

"Pogosto se je nanj treba razjeziti in groziti s kaznijo, da opravi, kar mu je naloženo, ali da se neha grdo obnašati. Mislim, da trmari samo, da bi mi nasprotoval."

Res je, trmasti otroci radi kljubujejo in preizkušajo odločnost. Taka "kdo je močnejši" dinamika pa se z grožnjami potencira.

Še najhuje pa je, če tako hudo zagrozite, da ukrepa še sami nimate srca izpeljati.

Potem se šele trmastemu otroku odpre cel svet možnosti za neuboganje in izsiljevanje! Saj ve, da dejanskih posledic za dejanja ne bo nikoli doživel.

"Sin po večini uboga, hčerka pa ve, da me bo pregovorila, oziroma, da se moje 'grožnje' čez nekaj ur omehčajo. Po domače povedano – vozita me."

Zato vam svetujem, da grožnje popolnoma opustite. Če slučajno zaidete na stara pota, pa bodite pozorni, da ne zagrozite prehudo in da grožnjo dejansko izpeljete.

Foto: Getty Images

Kričanje

Kričanje je eden najpogostejših vzgojnih ukrepov.

"Večkrat opozorim mirno, ko ponovim že enajstič, pa postajam jezna. In ko vidim, da me otroka ne ubogata, povzdignem glas, kričim, toda ne dosežem ničesar."

Vseeno pa starši ne marate kričati. To vam povzroča slabo vest. Zato temu glasnemu in neprijetnemu ukrepu vsi iščete alternativo. Zakaj?

Ker se otrok od vašega kričanja ničesar ne nauči.

In to, da danes kričite zaradi copat, ne pomeni, da bodo jutri pospravljeni. Bolj verjetno je, da boste jutri spet kričali.

Nesmiselne kazni

Tudi s kaznimi je, ko gre za trmastega otroka, treba biti pazljiv. Za njih velja podobna zgodba kot za grožnje, zato je treba kazen določiti in izpeljati z namenom in doslednostjo.

Povedal vam bom zgodbo mame in sina, ki je dobil negativno oceno iz angleščine.

Ker je bila tista ocena očitno posledica malomarnosti in pomanjkanja učenja, pa tudi ni bila prva, je padla kazen.

Ostal je brez računalnika, dokler ocene ne popravi.

Ko je fantič to izvedel, se je takoj lotil učenja in že čez tri dni je prinesel popravljeno oceno.

Seveda si je želel računalnik nazaj, in to zasluženo.

Mama pa je imela občutek, da tri dni kazni ni dovolj za enico. Zato je računalnik ostal pri njej še nekaj dni.

Ni mi treba pojasnjevati, kako razočaran in izdan je bil tisti otrok in kako nesmiselno je bilo ravnanje te mame.

Naslednjič negativne ocene ne bo popravil v rekordnih treh dneh, to vam lahko zagotavljam.

Zato morajo biti kazni, ki jih dajete trmastim otrokom, smiselne in izpeljane korektno.

Kaj potem deluje?

Foto: Getty Images

Če otroka, ki trmari, začnete oštevati in mu groziti, je tako, kot če bi popolnoma zapitemu alkoholiku govorili, naj preneha piti. Ker naslednjič ne bo dobil niti enega kozarca več.

Preprosto nima smisla. Ko je v napadu trme, ste že zamudili nekaj priložnosti, da bi se izbruhu izognili.

Preventiva je namreč prvi in najboljši ukrep.

Za to pa morate svojega otroka dobro poznati, ga opazovati in prepoznati znake, ki napovedujejo nevihto.

Ko boste osvojili te veščine, boste veliko uspešnejši pri "detoniranju" in pri doseganju normalnih dogovorov z otrokom.

Zato vam bom zdaj povedal …

Kaj so štirje glavni sprožilci izpadov trme?

In kako jih pravočasno zajeziti ter se izogniti glasnem izbruhu.

1. Utrujenost

Kadar premalo spimo, rečemo: "Imam slab dan. Se je že začel narobe."

In pri trmastih otrocih je to zelo pogosto, saj trmarijo tudi, ko je čas za spanje.

Nekateri pa se še zbujajo sredi noči in tudi takrat hodijo po hiši ter vam pilijo živce.

Utrujeni so tudi zaradi številnih obšolskih dejavnosti. Včasih tako srečam mamo, ki ima podočnjake in reče: "Da, veste, to je tako naporno. Tri otroke ... "

"Jaz sem taksi mama. Neprestano jih vozim okrog, čakam ... " Potem pridejo še otroci in ugotoviš, da imajo enake podočnjake.

Utrujenost pa je eden od najpogostejših sprožilcev trme in slabe volje tako pri otrocih kot pri odraslih, zato vsaj pri tem lahko z njimi sočustvujemo in poskrbimo, da imajo več časa za počitek.

2. Lakota

Prazna vreča ne stoji pokonci, lačen otrok pa se tudi meče po tleh in kriči.

Sploh tisti, ki so kot dojenčki jedli na tri ure. Takšni sploh potrebujejo redne obroke. Ker imajo tovarniško nastavitev že od prej.

Zato bodite pozorni na prve znake, kot so:

• mencanje oči,
• nasilje nad drugim otrokom ali predmetom,
• jamranje in cmerjenje,
• iskanje prigrizkov.

3. Hitenje in jutranji cirkus

Zelo ironično, ampak otrok bo trmaril in zavlačeval ŠE POSEBEJ takrat, ko se vam mudi.

Sploh "jutranji cirkusi" so izjemno pogosta pritožba. Živčne vojne, zavlačevanje z zajtrkom in oblačenjem, ki jih zvesto spremljata jezikanje in zamujanje.

En nasvet, ki ga povem vsakemu staršu, je zato: "dvigni rit" deset minut prej!

Zbudite se pred svojim otrokom in opravite vse, kar morate. Ne bodite še vi razlog za zamujanje in živčnost.

4. Oddajanje v vrtec

Med največjimi sprožilci izpadov trmastih otrok pa je zagotovo slaba vest mamice, ki otroka oddaja v vrtec.

Ko jo gleda, otrok to seveda razbere na njenem obrazu, zato ve, da lahko manipulira z njenimi čustvi.

In potem? Vzgojiteljice dobesedno vlečejo te otroke iz maminega naročja! Joka otrok, joka mamica in namesto, da bi odšla, stoji še na vratih in na daljavo spremlja izpad.

Veste, kako se pravilno odda otroka? Da rečete: "Zdaj greš v vrtec!" Ga primete, nesete, obrnete stran od sebe, ga poljubite in date lepo vzgojiteljici v naročje.

Če to ne deluje, naj ga za odhod v vrtec pripravi mama, odpelje pa oče. Zakaj?

Ker je oče zadovoljen, da gre otrok v vrtec. Točno ve, da bo zanj dobro poskrbljeno. In otrok to čuti, gre z veseljem k vzgojiteljici ter niti pod razno ne joče.

Pot do bolj harmoničnega odraščanja ni naključna

Zato ne gre drugače – težave boste reševali sproti in oblikovali boljše strategije. Kako?

• Doma vzpostavili jasen red in strukturo.
• Se v trgovini metali po tleh, če bo treba.
• Poskrbeli, da bodo mojstri v kuhanju, kvačkanju, modeliranju, metanju na koš.
• Dajali na izbiro prave stvari in preprečili upor.
• Se "pogajali", ko jih boste učili prevzeti odgovornost.
• Vztrajali pri svojem, ko je treba.

In tako svoje trmaste otroke naredili trdnejše. Da bodo v dobrem odločni, v dobrem trmasti.

Ker se da.

V zadnjih 40 letih sem namreč pomagal pri vzgoji mnogih malčkov, ki se ves čas jokajo, do najstnikov, ki mislijo, da vse vedo.

Zato iz izkušenj vem, da:

• tudi vaši otroci lahko spremenijo obnašanje, pa čeprav so že srednješolci in ne glede na to, kako trmasto vztrajajo pri svojem;
• obstajajo vzgojne tehnike, ki preverjeno delujejo in sam redno raziskujem, kako se teorija obnese v praksi;
• pomembno pa je, da uporabljate primerne vzgojne prijeme. Z napačnimi boste trmo in obnašanje svojega otroka namreč le še poslabšali, s pravimi pa uspešno ukrotili.

Če vas torej zanima več o vzgoji trmastih otrok, se mi pridružite v Šoli za starše – Vzgoja trmastega otroka.

Se vidimo kmalu!

Prijazno pozdravljam,

Marko Juhant

Naročnik oglasnega sporočila je Marko Juhant - Vzgoja.si.