Kako resno je nazadovanje dečkov pri izobraževanju?

Po podatkih Eurostata je v državah EU v povprečju več žensk vključenih v izobraževalni sistem na visokošolski ravni, prav tako vsako leto diplomira več žensk kot moških. Podobne rezultate opažajo tudi na nižjih ravneh izobraževanja, kjer predvsem na področju branja nastaja največji razkorak med deklicami in dečki.

Kot poroča The Economist, so bile takšne razlike še do 60. let prejšnjega stoletja nepredstavljive, saj so se fantje šolali dlje, bolj verjetno je bilo, da bodo diplomirali, a v zahodnem svetu in tudi v vedno več državah v razvoju se ravnovesje preveša v korist deklet. Švedi govorijo o krizi dečkov, Avstralija pa s posebnim program skuša fante navdušiti za branje.

Zaostanek fantov pri branju bi bilo mogoče prevesti v dobro leto izobraževanja Zaostanek fantov pri bralni pismenosti tako v Sloveniji kot v Evropi različne raziskave na tem področju opažajo že več kot desetletje. "Razlike v doseženih točkah so precejšnje. Zaostanek fantov bi bilo mogoče prevesti v dobro leto izobraževanja. Razlogov za tak zaostanek je več. Večina fantov ne bere rada, berejo manj in drugačne vsebine, tu je tudi vprašanje njihovega socialnega in kulturnega kapitala, družine," ugotavlja dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Meni, da gre za resno težavo, s katero se je treba strokovno ukvarjati, saj je bralna pismenost zelo pomembna za šolski ter poznejši poklicni uspeh posameznikov in posameznic.

"Pri matematiki in naravoslovju so oboji že vrsto let precej izenačeni. Zanimiv, a manj izpostavljen pa je podatek, da se dekleta, ki so uspešna na omenjenih področjih, ne odločajo tako pogosto za študij na teh področjih," ugotavlja Veronika Tašner, ki del odgovora vidi v obstoječem družbenem in spolnem redu, ki s konvencionalnimi podobami moškosti in ženskosti pogosto nezavedno vpliva na predstave o tem, kateri je "moški" in kateri "ženski" poklici. "Zanimivo je, da vprašanja spola v polju edukacije, razen nekaterih izbirnih predmetov, resneje ne tematizirajo niti fakultete, ki pripravljajo študentke in študente za poklic v polju edukacije."

Fantje pogosteje ponavljajo razred ali predčasno končajo šolanje Po podatkih raziskave evropske Izvršne agencije za izobraževanje, avdiovizualne vsebine in kulturo iz leta 2010 se zgodnje razlike med dečki in deklicami kažejo tudi pri ponavljanju razredov, ki je bolj značilno za fante, prav tako so fantje tisti, ki bodo bolj verjetno zgodaj zapustili šolanje. Dekleta so nekoliko uspešnejša pri zaključnih izpitih in dobivajo višje ocene ter so nasploh uspešnejša od fantov, ugotavlja raziskava.

Razloge za vedno večji uspeh deklic v izobraževanju v zadnjih desetletjih Veronika Tašner pripisuje strukturnim spremembam v družbi in njenih podsistemih, ki so se dogajale v daljšem časovnem obdobju. "Posebej bi izpostavila proces demokratizacije, uveljavljanje meritokratske logike v šolskem polju, pa tudi v družbi nasploh ter feministična prizadevanja za dejansko enake in poštene izobraževalne priložnosti deklet."

Bolj kot spol na uspeh in neuspeh vpliva socialno ozadje Kljub temu pa meni, da razlike v izobraževalnih dosežkih med spoloma na splošno niso tako velike, "da bi morale vzbujati skrb, ki bi vodila v potrebo po reformiranju šole v smer osredotočanja samo na 'ogrožene' fante. Če kaj, potrebujemo več strokovnega ukvarjanja z različnimi perečimi vprašanji vzgoje in izobraževanja." Bolj kot spol je namreč pomemben dejavnik izobraževalnega uspeha ali neuspeha socialno-ekonomsko-kulturni status učenk in učencev.

Še posebej problematični so preveliki zaostanki otrok iz socialno šibkejših okolij in otrok imigrantov. Pri kritičnem neuspehu fantov pri bralni pismenosti pa nas bi po njenem mnenju moralo še posebej zanimati, kateri fantje so to in zakaj so neuspešni. "Predvsem je treba ohranjati ter kolikor je mogoče skrbeti za večanje kakovosti in pravičnosti javne šole nasploh, ki bo vsem učenkam in učencem omogočala poštene izobraževalne priložnosti ne glede na njihov spol, socialni izvor, etnično pripadnost itd."

Neuspešnost v šoli za fante manj usodna Čeprav nizke oziroma ne dovolj visoke šolske ocene ovirajo tako dekleta kot fante, pa Veronika Tašner opozarja na posamične zapise, v katerih avtorji in avtorice zatrjujejo, da je na podlagi statističnih podatkov mogoče sklepati, da "razlike v doseženi stopnji izobrazbe za moške niso tako usodne za njihove možnosti zaposlovanja in kariernega napredovanja – navsezadnje so, čeprav imajo v povprečju višjo izobrazbo, med brezposelnimi do pred kratkim prevladovale ženske, na položajih oblasti pa so v izraziti manjšini".

Za ženske je tako izobrazba ena redkih primerjalnih prednosti na trgu delovne sile, ki si jo lahko zagotovijo same, ugotavlja sogovornica, saj ženske "veljajo za bolj tvegano delovno silo kot moški in skrb za prihodnost dekleta prevzamejo nase že zelo zgodaj. Vendar se ob izgubi nekaterih pomembnih socialnih mehanizmov varnosti tudi tiste, ki so dobro izobražene, znajdejo pred vedno večjimi tveganji in negotovostmi. V svetu vedno bolj poudarjenega individualizma so ženske in seveda tudi moški postavljene in postavljeni pred vedno nova tveganja. Hkrati pa so ženske še vedno v prenekaterem polju deležne starih diskriminirajočih praks," še opozarja Veronika Tašner.