Obrazi bipolarne motnje

Značilni znaki bipolarne motnje Bipolarna motnja se lahko izraža na zelo različno; vzorci, intenzivnost in pogostnost simptomov se razlikujejo od posameznika do posameznika. Obstajajo štirje tipi razpoloženjskih epizod:

• Manija: pogosti so občutki povišanega nivoja energije, ustvarjalnosti, evforije, zmanjšane potrebe po spanju. Značilna so še nerealistična prepričanja o svojih sposobnostih, pretirana zgovornost, slaba koncentracija, preskakovanje z ene teme na drugo, slaba presoja, impulzivnost, reakcije brez zavedanja možnih posledic. Kljub začetnemu dobremu počutju zaradi evforičnih občutkov sledi temu vse slabši nadzor posameznikovega stanja, zato so v tem obdobju značilna vedenja, kot so igre na srečo, pretirana in neustrezna spolna dejavnost, nespametne odločitve glede upravljanja s premoženjem ipd., lahko pride celo do izgube stika z realnostjo. Kadar dejavnosti ne tečejo po načrtih, posameznik postane razdražljiv, jezen, zapleta se v konflikte, tudi fizične obračune, in za težave krivi druge.

• Hipomanija: manj izrazita oblika manije, ki ne povzroči tako izrazitih težav na področju posameznikovega vsakodnevnega funkcioniranja. V stanju hipomanije je posameznik zmožen do neke mere nadzorovati svoje vedenje in ne izgubi stika z realnostjo, kljub temu pa lahko v tem obdobju presežka »dobre volje« sprejme nepremišljene odločitve, ki neugodno vplivajo na medosebne odnose, službo, njegov ugled ipd. Stanje hipomanije se pogosto prelevi v fazo manije ali depresivne epizode.

• Depresija: v preteklosti so bipolarno depresijo pogosto zamenjali za klasično obliko depresije, vendar med njima obstajajo bistvene razlike, ki se še najbolj izkažejo v obdobju zdravljenja. Bipolarne depresije ni mogoče zdraviti z antidepresivi, saj lahko ti še poslabšajo simptome bipolarne motnje, tako da sprožijo fazo manije ali hipomanije oziroma povzročijo pogostejše menjavanje razpoloženjskih stanj. Kljub številnim podobnostim so določeni simptomi, ki se pogosteje pojavljajo pri bipolarni kot klasični depresiji, in sicer predvsem pogosta razdražljivost, nenadno nihanje razpoloženja, občutek utrujenosti, počasen govor, pretirana količina spanja, povečanje telesne teže in večja možnost pojava depresivne psihoze (izgube stika z realnostjo).

• Mešana epizoda: vsebuje tako simptome manije ali hipomanije kot tudi depresije. Pogosti znaki mešane epizode vključujejo depresijo v kombinaciji z vznemirjenjem, razdražljivostjo, anksioznostjo, nespečnostjo, beganjem misli. Ta kombinacija presežka energije in depresivnega razpoloženja povečuje verjetnost samomorilne ogroženosti.

Izrazite razpoloženjske spremembe se od običajnega menjavanja razpoloženjskih stanj pri posamezniku razlikujejo v tem, da te onemogočajo uspešno delovanje posameznika na več življenjskih področjih (služba, družina ipd.). Pojavi se lahko kadarkoli, najpogosteje pa kmalu po dvajsetem letu starosti.

Miti in dejstva o bipolarni motnji V zadnjem času, ko se vse več govori o razpoloženjskih motnjah, obstaja tudi vse več površinskih in napačnih interpretacij, ki po nepotrebnem povzročajo preglavice tistim, ki se v teh oznakah prepoznajo.

Mit: Ljudje z bipolarno motnjo neprestano nihajo v razpoloženju med manijo in depresijo. Dejstvo: Pri nekaterih ljudeh razpoloženje niha med dvema ekstremoma, manijo in depresijo, vendar so pri večini ljudi veliko pogostejše faze depresije kot manije; pogosto je manična faza tako blaga, da jo je težko prepoznati. Prav tako lahko posamezniki daljše obdobje sploh nimajo izrazitih simptomov bolezni.

Mit: Bipolarna motnja vpliva samo na posameznikovo razpoloženje. Dejstvo: Bipolarna motnja vpliva tudi na posameznikovo raven energije, njegovo presojo, spomin, vzorce spanja, spolno slo in samospoštovanje. Tako se pri posameznikih z bipolarno motnjo pogosteje pojavljajo tudi težave z odvisnostjo od substanc, anksioznostjo in drugimi zdravstvenimi težavami, kot so diabetes, srčne bolezni, migrene in visok krvni tlak.

Mit: Pri zdravljenju bipolarne motnje so uspešna samo zdravila. Dejstvo: Kljub temu da je zdravljenje z zdravili bistvo zdravljenja bipolarne motnje, pomembno vlogo prispevata tudi samopomoč in psihoterapija.

Različni oziroma najpogostejši tipi bipolarne motnje • Bipolarna motnja I (manija ali mešana epizoda): klasična oblika bolezni, za katero je značilna vsaj ena epizoda manije ali mešane epizode. Pogosto vključuje še vsaj eno depresivno epizodo.

• Bipolarna motnja II (hipomanija in depresija): pri posamezniku se pri tej obliki ne pojavi faza manije, temveč so zanjo značilne epizode hipomanije in hude depresije.

• Ciklotimija (hipomanija in blaga depresija): kaže se v številnih obdobjih blage depresije in blagih obdobjih vznesenosti, vendar nobeno ni tako dolgo ali hudo, da bi lahko rekli, da je to prava bipolarna motnja, se pa lahko iz nje razvije.

Zdravljenje Bipolarna motnja je kronična bolezen, zato je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Najuspešnejše je kombinirano zdravljenje z medikamentozno terapijo, s psihoterapijo, spremembo življenjskega stila (zdrava prehrana, urejene spalne navade, gibanje) in podporo bližnjih. Pomembno je, da je posameznik dobro informiran o svoji bolezni, saj je lahko tako pomoč pravočasna in učinkovitejša. Prepoznavanje osnovnih sprožilcev bolezni (dolgotrajna izpostavljenost intenzivnemu stresu, zloraba substanc, deprivacija spanja ipd.) lahko preprečijo oziroma omilijo pojav določene faze bolezni.