Ponedeljek, 25. 9. 2017, 10.44
9 mesecev
Kje se poznajo vedno večje zahteve današnjega časa?
Sodoben življenjski tempo je v zadnjih desetletjih dramatično pospešil naš življenjski slog in nas na vseh področjih prisil, da od sebe zahtevamo nemogoče. Kakšno ceno plačujemo za to?
Obiščite virtualno sobo pobega, ki bo razgibala vaše možgane.
Ste postali žrtev prostovoljne diktature?
Hitrost za vsako ceno je sodobna mantra vsakega aktivnega človeka. Ta obsesija je dosegla dimenzije zasvojenosti, ki jo družba na splošno že plačuje na različnih ravneh. Ujeti smo v kaotični, skoraj mrzlični spirali nove odvisnosti, od katere pričakujemo več denarja, moči, uspeha in s tem bolj razgibano ter zanimivo življenje.
Zdi se nam, da je od tega odvisna tudi naša večja konkurenčnost na delovnem področju, na zasebnem terenu pa si od tega obetamo večjo priljubljenost in potrditev.
Imeti vse pod nadzorom – je to mogoče ali gre le za iluzijo?
Gotovo ste že opazili, mogoče celo pri sebi, da medtem ko urejate neko zadevo, že pregledujete elektronsko pošto na svojem mobilniku in z delom možganov odpisujete na pravkar prispelo sporočilo. V tem času se na videz povsem zbrano pogovarjate s prodajalko, sodelavcem ali dajete navodila svojemu otroku.
Sliši se zapleteno in skoraj nemogoče, kar tudi je. Vendar z velikim naprezanjem ljudje to neprestano počnemo ter tako ves čas živimo v iluziji, da imamo vse pod nadzorom in da smo popolnoma osredotočeni na vsako od teh vzporednih opravil.
Ne ustavljaj se. Lahko padeš in potem bo konec.
Danes se mora človek stalno premikati naprej, brez premora in razmisleka, brez poglabljanja, glavno je, da se premikamo. Od tega je odvisno, ali bomo izgubili ali zmagali. Prav to je postalo vodilo današnje družbe – ne smemo se ustaviti in si privoščiti nekaj samorefleksije. Vsi skupaj smo tako v kolektivnem stresu.
Svoj napredek dokazujemo s tem, da smo ves čas zasedeni in prezaposleni, vsi želimo obvladati večopravilnost. Vse hočemo zdaj, saj smo prepričani, da človekova vzdržljivost nima omejitev, prav tako ne uspeh in stalna pripravljenost na akcijo. Prav opijamo se s temi občutki vsemogočnosti in si želimo, da se nikoli ne bi bilo treba ustaviti.
Ceno za večopravilnost plačujemo po obrokih
Kakšna je cena tega obsedenega stanja, ki mu pravimo večopravilnost, sposobnost prilagajanja, hitra odzivnost in možnost neprestane improvizacije?
Vsekakor je cena visoka in jo kot družba mogoče že plačujemo. Zdi se nam, da nam telefon diktira tempo življenja, prioritete in način razmišljanja. Telefon je seveda v tem primeru le prispodoba za vse, kar odnaša našo pozornost in je z dostopnostjo spleta na vsakem koraku postalo naš prostovoljni diktator.
Tisto, kar bi nam moralo pomagati, nam na dolgi rok škoduje in nas zasužnjuje. Zdi se nam, da je neškodljivo, vabljivo in sladko, pa že nasedemo. In tako kot pri vseh odvisnostih izgubimo nadzor nad svojim vedenjem, občutki, razmišljanjem, čeprav smo zase prepričani, da smo povsem v redu.
Živimo pod težkim bremenom različnih zahtev, tistih realnih in namišljenih, ki nas izčrpavajo ter povzročajo različne s stresom povezane motnje. Vedno mlajši se tako spopadajo s čezmerno težo, depresijami, tesnobo, pomanjkanjem pozornosti in potrpljenja ter učnimi težavami, ki pestijo prav vse generacije.
V tem zahrbtnem krogu izčrpavanja hiter tempo spodbuja natrpane urnike, ki so glavni povzročitelji stresa in izčrpanosti. Dokaz, da smo postali žrtve lastnega urnika, so motnje vedenja, razpoloženja in pozornosti. Vedno bolj se ženemo in nismo sposobni videti lastnih omejitev.
Vedno več notranjega kaosa in razdrobljene pozornosti
Množica informacij, ki nas bombardirajo vsako minuto budnega časa, spreminja način, kako razmišljamo in delujemo. Tehnološki napredek naj bi spodbujal kreativno razmišljanje, pa nam dobesedno razjeda pozornost in kreativnost.
Vedno manj časa imamo za temeljit razmislek in refleksijo, saj moramo biti vedno v akciji, povezani ali pa vsaj nekaj preverjamo. Večopravilnost spodbuja notranji kaos in razdrobljeno pozornost, nepotrpežljivost, slabša nam učne sposobnosti in spodkopava prijateljstva. Hitro preklapljanje pozornosti zmanjša našo učinkovitost in spretnosti. Kar naenkrat se sploh ne moremo več zbrati.
Mogoče so prav okrnjena prijateljstva največja cena, ki jo plačujemo. Tehnologija nam omogoča to udobje, da osebna srečanja niso več nujna za vzdrževanje vezi. Nismo več odvisni drug od drugega, ampak živimo v iluziji, da smo povezani, saj se "všečkamo".
Možganske krivulje poznajo veliko obvozov
Naši možgani se seveda prilagajajo novim razmeram, zato po pisanju revije Discover Magazine postajajo vedno manjši, po pisanju revije Science Direct imamo vedno manjši inteligenčni kvocient, naša sposobnost kratkoročnega pomnjenja se slabša.
Sploh za milenijce, stare od 18 do 34 let, velja, da so veliko bolj pozabljivi od starejših generacij. Pa ne zato, ker bi bili njihovi možgani preveč zasedeni. Te možnosti po mnenju strokovnjakov sploh ni, možgani imajo neskončne možnosti pomnjenja in ustvarjanja novih povezav.
Včasih pač ne gre drugače
Čeprav lahko tudi sami prekinemo to samodestruktivno vedenje, pa velikokrat ne moremo drugače, kot da se prepustimo toku in pač hitimo.
Nekaj ukrepov, da bomo kos vse večjim zahtevam današnjega časa:
-
Za eno uro vsak dan izklopimo telefon. V tem času poskušajmo brati, se pogovarjati z družino oziroma prijatelji ali skuhati kaj dobrega. Že tako majhen korak bo pripomogel k boljšemu delovanju možganov.
-
Izklopimo televizijo in računalnik ter bodimo sami sebi najboljša družba. Ne pozabimo na osebna druženja.
-
Redno si privoščimo nekaj meditacije.
-
Redno si privoščimo oreščke, banane, ribe, jajca, avokado in ananas.
-
Gibajmo se. Ena ura sprehoda dnevno izboljša nevronske povezave v možganih.
-
Prednost dajmo pozitivnim mislim. Stres predčasno postara naše možgane.
-
Spimo od sedem do osem ur.
-
Miselna dejavnost krepi možganske funkcije. Rešujmo križanke, sudoku, berimo ali pa začnimo pisati dnevnik.
Rastlina, ki ima vlogo pri ohranjanju zdravja naših možganov
Ena od rastlin, ki jim ljudje lahko brez skrbi zaupamo, ko gre za naše možgane, je drevo ginko.
Zdravilna rastlina ginko z latinskih imenom Ginkgo biloba L. je nenavadno drevo, nekakšen živi fosil, ki je na Zemlji nespremenjen že 300 milijonov let. Drevo lahko doživi tudi tisoč let.
Njegove zdravilne učinkovine so v edinstvenih pahljačastih listih. Zaradi svojih učinkovin je izjemno trdoživ, saj je odporen proti žuželkam, bakterijskim in virusnim okužbam ter onesnaženemu zraku. Prav ginko je bila tista rastlina, ki je po napadu z atomsko bombo prva pognala na pogorišču Hirošime.
Pri motnjah spomina in koncentracije si tudi mlajši lahko pomagajo z izvlečki zdravilnih rastlin, predvsem ginka, ki možgane oskrbi s kisikom in prepotrebno energijo, kar je v stresnih situacijah zelo pomembno.
Več kot 3.700 znanstvenih člankov potrjuje vlogo izvlečka ginka pri preprečevanju motenj miselnih sposobnosti, kot sta spomin in koncentracija, motenj prekrvitve okončin, vrtoglavice in šumenja v ušesih.
Kako deluje izvleček ginka na naše možgane:
-
izboljša miselne sposobnosti: koncentracijo in spomin, - razširi krvne žile in izboljša prekrvitev možganov,
- izboljša oskrbo možganskih celic s kisikom in hranilnimi snovmi,
- možganske celice varuje pred prostimi radikali,
- izboljša prekrvitev rok in nog,
- olajša bolečine pri hoji,
- zmanjša občutek hladnih rok in nog,
- zmanjša občutek otrplosti in ščemenje.
;
